UPRS sodba II U 111/2016

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da se tožnika ne izvoli v naziv izredni profesor za področje računalništvo in informatika, ker pogoji za izvolitev v naziv niso izpolnjeni. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 16. 11. 2015 z vlogo zaprosil za prvo izvolitev v naziv izredni profesor na področju računalništva in informatike. Strokovni poročevalci, ki jih je na predlog komisije za izvolitve v nazive imenoval Senat FIŠ so bili glede na področje izvolitve kandidata upravičeni podati svoje mnenje in sicer izr. prof. dr. A.A., izr. prof. dr. B.B. in izr. prof. dr. C.C. Tožnikovo vlogo so presojali v skladu s 56. členom meril za izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na FIŠ, ki napotuje na uporabo meril, ki so veljala ob kandidatovi zadnji izvolitvi v trenutni naziv, to pa so merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, ki jih je sprejel Senat Univerze v Ljubljani dne 5. 11. 2006 ter spremembe in dopolnitve sprejete na sejah dne 16. 10. 2001 in dne 12. 5. 2009, ki so veljale do 1. 11. 2011 (v nadaljevanju: merila Univerze v Ljubljani), na podlagi katerih je bil izvoljen dr. D.D. v naziv docent za področje računalništva in informatike. Merila Univerze v Ljubljani v 14. členu določajo, da podrobnejše bibliografske kriterije iz 12. in 13. člena pripravi vsaka članica univerze, verificira pa jih Senat univerze. Pri tem se mora dosledno upoštevati kriterij mednarodne pomembnosti in odmevnosti. Za področje računalništvo in informatika na Univerzi v Ljubljani je odgovorna Fakulteta za računalništvo in informatiko (v nadaljevanju FRI) in je torej to njeno matično področje. Glede na to je komisija za izvolitve v nazive sklenila, da je potrebno pri presoji izpolnjevanja pogojev za izvolitev v naziv dr. D.D. upoštevati sprejete interpretacije članic Univerze v Ljubljani in sicer Fakultete za računalništvo in informatiko - sklep Senata FRI z dne 23. 5. 1996 o interpretaciji 12. člena meril, 16. sklep sprejet na 12. redni seji Senata FRI z dne 16. 5. 2006 in sklep Senata FRI o interpretaciji 13. člena tč. 1. 5.1. (kategorije revij).

2Dva od treh poročevalcev sta ugotovila, da glede pogojev znanstvene in raziskovalne usposobljenosti upoštevajoč merila Univerze v Ljubljani in interpretacije teh meril sprejete na FRI tožniku manjka pogoj, da je kot prvi ali vodilni avtor dosegel vsaj 9 točk z objavami v revijah s seznama indeksa SCI-expanded, SSCI in A & HCI (Web of Science). Tožnik je dosegel 9 točk s tovrstnimi objavami, vendar ne kot vodilni ali prvi avtor. Tretji poročevalec je podal pozitivno mnenje, pri čemer je upošteval le splošna merila Univerze v Ljubljani brez interpretacije FRI.

3Komisija za izvolitve v nazive je na svoji 9. seji dne 23. 2. 2015 ugotovila, da je večina mnenj poročevalcev za ugotavljanje strokovne usposobljenosti tožnika negativna, zato je seznanila Senat, da niso izpolnjeni pogoji za izvolitev tožnika v zaprošeni naziv. Senat Fakultete za informacijske študije v Novem mestu je na svoji 21. seji dne 23. 2. 2016 s sedmimi glasovi za in dvema vzdržanima (0 proti), odločil, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev, ki jih določajo merila Univerze v Ljubljani in sprejete interpretacije članice Univerze v Ljubljani, to je Fakultete za računalništvo in informatiko, in se zato tožnika ne izvoli v naziv izredni profesor za področje računalništva in informatike.

4Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu na podlagi 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zatrjuje, da je bila v obravnavanem primeru uporabljena napačna pravna podlaga, ker so bila napačno uporabljena merila Univerze v Ljubljani in Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, saj bi morala tožena stranka uporabiti svoja lastna merila. Tožeča stranka zatrjuje, da tožnik ni bil opozorjen na postopkovna pravila oziroma ni bil obveščen o veljavnih merilih, v skladu s katerimi bi moral vložiti svojo vlogo za imenovanje v naziv. Od 1. 9. 2014 dela kot prvi Slovenec kot pridruženi znanstveni sodelavec pri Evropski organizaciji za jedrske raziskave – CERN, torej je delal in bival v tujini in je s toženo stranko kot delodajalcem komuniciral le po elektronski pošti. S strani kadrovske službe tožene stranke je bil 16. 3. 2015 obveščen o skorajšnjem poteku habilitacije docenta in možnosti, da v skladu z merili FIŠ (SA-FIŠ-1027) zaprosi za izvolitev v naziv. Vlogo je oddal 10. 11. 2015 elektronsko in po klasični pošti datirano na dan objav 21. 8. 2015, vlogo pa je oddal v skladu z merili SA-FIŠ-1027. Vlogo je še dne 23. 12. 2015 dopolnil s kasneje sprejetimi objavami. Tožeča stranka navaja, da ni bila seznanjena s tem, po katerih merilih bo njena vloga obravnavana, tožena stranka pa bi morala v skladu z določbo 14. člena meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev UL uporabiti svoja lastna pravila oziroma merila za imenovanje v naziv in ne meril Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

5Podredno tožeča stranka še navaja, da bi morala tožena stranka v skladu z 22. členom meril Univerze v Ljubljani, če je ugotovila, da niso podani pogoji za izvolitev v naziv v skladu s tožnikovo vlogo, le-to obravnavati kot vlogo za ponovno izvolitev v naziv docenta. Komisija za izvolitve v nazive tožene stranke bi morala v skladu z določbami 39. člena meril FIŠ št. SA-1027 tožnika pozvati, da svojo vlogo popravi oziroma dopolni tako, da bo le-ta skladna z merili. Ta obveza pa izhaja tudi iz določbe 67. člena ZUP.

6Nadalje tožeča stranka zatrjuje, da komisija tožene stranke ni bila sestavljena v skladu z določbami meril o pogojih za strokovne poročevalce. V skladu s 43. členom meril FIŠ SA-1027 morajo biti strokovni poročevalci za oceno kandidatove usposobljenosti zaposleni visokošolski učitelji oziroma znanstveni delavci na fakulteti, upokojeni visokošolski učitelji in znanstveni delavci ter ostali domači in tuji visokošolski učitelji in znanstveni delavci z ustreznim nazivom, imeti morajo isti ali višji naziv od tistega, za katerega prosi kandidat, dva izmed strokovnih poročevalcev morata imeti naziv s področja oziroma sorodnega področja, za katero kandidat prosi. Tožeča stranka navaja, da iz informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji o raziskovalnih področjih (SICRIS) izhaja, da sta bila dva raziskovalca iz družboslovnega področja, eden pa iz interdisciplinarnega, kamor bi lahko uvrstili tudi tehnično področje računalništva in informatike, iz česar je razvidno, da po tej klasifikaciji strokovni poročevalci niso ustrezali merilom FIŠ, saj je imel samo eden od njih naziv s sorodnega področja za katero je tožnik prosil. Po mnenju tožeče stranke je izpodbijana odločba tudi iz tega razloga nezakonita.

7Tožeča stranka v tožbi zaključuje, da tožnik izpolnjuje pogoje za izvolitev v naziv izredni profesor v skladu s pravili oziroma merili FIŠ št. SA-1027 oziroma z veljavnimi merili pri toženi stranki, ki bi ob pravilni uporabi morali biti podlaga za odločanje o vlogi tožnika v konkretnem primeru. V skladu z 39. členom meril FIŠ SA-1027 v primerih, kjer prvo oziroma vodilno avtorstvo ne obstaja (npr. kjer so avtorji razvrščeni po abecednem vrstnem redu) šteje, da so vsi vodilni oziroma prvi avtorji. Poročevalci morajo v poročilih utemeljiti vlogo kandidatov v njihovih pomembnih delih. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

8Tožena stranka v odgovoru na tožbo najprej podaja ugovor prepozne vložitve tožbe. Ugotavlja, da bi naj ta bila vložena prepozno, ker je na sodišče prispela 29. 3. 2016, tožeča stranka pa je izpodbijani akt sprejela 24. 2. 2016. V nadaljevanju navaja, da so bila merila Univerze v Ljubljani uporabljena iz razloga, ker 56. člen meril FIŠ določa, da kandidat, katerega postopek se je zaključil do dneva uveljavitve teh meril (21. 4. 2011), lahko še enkrat zaprosi za izvolitev v isti ali višji naziv po merilih, ki so veljala ob njegovi zadnji izvolitvi v trenutni naziv. Tožnik je v konkretnem primeru zaprosil za izvolitev skladno z navedenim členom meril FIŠ, ko je svoji vlogi za habilitacijo priložil izjavo z dne 21. 8. 2015, v kateri jasno naproša, naj se postopek izvolitve izpelje po merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev FIŠ, ki so veljale pred spremembami z dne 20. 4. 2011 in 12. 5. 2015 ter so veljala do 20. 4. 2011 (stara merila). Tožena stranka je torej pri izpodbijani odločbi uporabila pravilno in ustrezno pravno podlago, navedeno pa kaže tudi na to, da so bile razlike v merilih tožniku znane. Tožnik je očitno vedel, da so merila FIŠ strožja in na podlagi njih pod nobenim pogojem ne bi bil imenovan v višji naziv. Tožena stranka je uporabila merila Univerze v Ljubljani, ki v 14. členu napotujejo na natančnejšo interpretacijo že v merilih Univerze v Ljubljani določenih kvantitativnih pogojev, ki jih je sprejela FRI kot članica Univerze v Ljubljani, pristojna za zadevno področje. Tožena stranka zavrača navedbe tožeče stranke, da tožnik ni bil seznanjen z merili. Ta so bila ves čas javno objavljena na spletni strani fakultete in visokošolskem informacijskem sistemu, o spremembah in dopolnitvah pa so bili zaposleni obveščeni tudi po elektronski pošti in internem e-informatorju. Tožnik je prav tako komuniciral s toženo stranko kot delodajalcem preko e-pošte, kar v tožbi tudi sam navaja. Razen tega je podal izrecno izjavo, da želi obravnavo vloge po starih merilih. Tožena stranka še pojasnjuje, da je na Senat za akreditacijo po Svetu RS za visoko šolstvo dne 24. 12. 2009 vložila vlogo za izdajo soglasja k spremembi uporabe habilitacijskih meril in sicer, da bi do sprejema lastnih meril uporabljala merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Univerze na Primorskem, Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo pa toženi stranki za to ni dal soglasja. Tožena stranka je tako v vseh postopkih do sprejetja lastnih meril uporabljala veljavna merila Univerze v Ljubljani. Na podlagi teh meril je bil tožnik tudi izvoljen v naziv docent z odločbo št. 2011-2-23-senat-4-3-2 z dne 23. 2. 2011.

9Senat tožene stranke je dne 20. 4. 2011 sprejel lastna merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so bila sprejeta na podlagi minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih, ki jih je sprejel svet nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu na podlagi 5. alinee enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (minimalni standardi Nakvis). Na podlagi 43. člena minimalnih standardov Nakvis in 56. člena meril FIŠ lahko kandidat, katerega postopek se je zaključil do dneva uveljavitve teh meril, še enkrat zaprosi za izvolitev v isti ali višji naziv po merilih, ki so veljala ob njegovi zadnji izvolitvi v trenutni naziv, to pa so merila Univerze v Ljubljani. Navedbe tožnika so tako same s seboj v nasprotju, saj je sam zaprosil, na podlagi katerih meril naj tožena stranka odloča, v tožbi pa navaja, da tožena stranka teh meril ne bi smela uporabiti. Kolikor bi tožena stranka uporabila merila FIŠ, bi to naredila v nasprotju s 56. členom teh meril in v nasprotju z izrecno tožnikovo zahtevo.

10Tožena stranka zavrača kot napačne tudi tožbene navedbe, da bi morala tožena stranka kljub temu, da tožnik tega ni predlagal, tožnika izvoliti v dosedanji naziv docenta. Postopek imenovanja oziroma volitve v naziv je namreč dispozitivne narave in se začne izključno po volji stranke. Tožena stranka tako ne more odločati o nečem, kar sploh ni bilo predlagano. 22. člen meril Univerze v Ljubljani, na katera se sklicuje tožnik, spada v prehodne določbe, njegov namen pa je izključno ta, da se lahko kandidati, ki ne bi izpolnjevali novih strožjih meril ponovno izvolijo v isti naziv. Nikakor pa ni mogoče 22. člena meril Univerze v Ljubljani razlagati kot določbo, ki omogoča, da se postopek izvolitve izvede po uradni dolžnosti oziroma brez predloga kandidata.

11Tožena stranka navaja, da so nejasne tudi tiste navedbe tožeče stranke, kjer se sklicuje na 39. člen meril FIŠ v zvezi z obveznostjo poziva na dopolnitev. Vloga tožnika je bila namreč formalno popolna in dopolnitev ni bila potrebna.

12Napačne pa so tudi navedbe tožeče stranke glede ustreznosti nazivov poročevalcev s področja oziroma sorodnega področja, za katerega prosi kandidat. SICRIS, na katerega se sklicuje tožnik, opredeljuje področja v skladu s šifrantom raziskovalnih ved, področij in podpodročij, ki ga določa Agencija za raziskovalno in razvojno dejavnost Republike Slovenije in se ravna po mednarodni klasifikaciji OECD. Habilitacijska področja, oziroma področja izvolitev v naziv pa so pristojnost posameznega visokošolskega zavoda. Strokovni poročevalci, ki so v konkretni zadevi sodelovali, imajo naziv z ustreznega področja, saj je dr. A.A. izr. prof. za za področje poslovne informatike, dr. B.B. izr. prof. za področje informacijskih študij in C.C. izr. prof. za področje kvantitativnih metod. Poslovna informatika in informacijske študije spadajo v isto področje, kot računalništvo in informatika (področje tožnika), kavantitativne metode pa v sorodna področja. Navedeno pa dokazuje tudi članstvo poročevalcev in tožnika v katedrah, ki se oblikujejo za določeno zaokroženo znanstveno raziskovalno področje, ki se odraža v predmetniku študijskih programov na fakulteti. Dr. A.A. in dr. B.B. sta člana katedre za računalništvo in informatiko, katere član je bil tudi tožnik, dr. C.C. pa je član katedre za metodologijo.

13Tožena stranka še dodaja, da je v skladu z določbo 7. člena meril FIŠ izvolitev v naziv izraz avtonomne akademske presoje kandidatovega dela, znanstveno strokovne in pedagoške usposobljenosti. Izpolnjevanje pogojev za izvolitev po teh merilih je pogoj za obravnavo prošnje za izvolitev in ne ustvarja nobene pravice do izvolitve. Senat tožene stranke v postopku izvolitve v naziv na temelju svoje diskrecijske pravice izbere med več mogočimi odločitvami tisto, ki jo glede na konkretni primer šteje za najbolj primerno in strokovno in jo kot takšno predloži oziroma podpre z navedbo dejstev in dokazov, ki so bili ugotovljeni v postopku. Senat fakultete torej lahko nekoga izvoli ali ne izvoli na temelju prostega preudarka, predmetni akt pa je obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevana pravica do obrazložene odločitve. V obravnavani zadevi so člani Senata fakultete na seji dne 23. 2. 2016 glasovali s 7 glasovi za, 0 proti in 2 vzdržanima za odločitev, da se tožnika ne izvoli v naziv izredni profesor.

14K zgoraj navedenemu pa tožena stranka še dodaja, da merila FIŠ določajo rok za vložitev vloge najkasneje 6 mesecev pred iztekom veljavnega naziva (32. člen). Tožnik je imel veljavno izvolitev v naziv docenta do 23. 2. 2016, njegova vloga pa je prispela na toženo stranko po elektronski poti dne 11. 11. 2015, po navadni pošti pa 16. 11. 2015, torej prepozno. Zato bi tožena stranka morala izdati odločbo o zavrženju vloge. Glede na to si tožeča stranka s predmetno tožbo ne more izboljšati svojega položaja, tudi če bi bila izpodbijana odločba nezakonita, kar pa po mnenju tožene stranke ni. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

15Tožba ni utemeljena.

16Glede ugovora tožene stranke, da je tožba vložena prepono, sodišče ugotavlja, da je ta neutemeljen. Tožbo je treba vročiti v 30 dneh od vročitve akta, s katerim je postopek končan (prvi odstavek 28. člena ZUS-1), če se vloga pošlje po pošti priporočeno, pa šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1). Tožnik je izpodbijani akt sprejel 24. 2. 2016, tožbo pa je poslal sodišču priporočeno po pošti dne 24. 3. 2016 (na sodišče je prispela 29. 3. 2016), torej pravočasno.

17Predmet obravnavane zadeve je odločitev tožene stranke, da se tožnika ne izvoli v naziv izredni profesor za področje računalništvo in informatika, ker niso izpolnjeni pogoji za izvolitev v naziv. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in predloženega spisa, je tožena stranka dne 16. 11. 2015 prejela tožnikovo vlogo za izvolitev v naziv izredni profesor za navedeno habilitacijsko področje. Vlogi je bila priložena tožnikova izjava, da prosi, da se postopek izvolitve izpelje po merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, ki so veljala pred spremembami z dne 20. 4. 2011 in 12. 5. 2015 ter so veljala do 20. 4. 2011 (stara merila). Ta tožnikova izjava je v skladu s 56. členom meril Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, ki določa, da lahko kandidat, katerega postopek se je zaključil do dneva uveljavitve teh meril (to je do 21. 4. 2011), še enkrat zaprosi za izvolitev v isti ali višji naziv po merilih, ki so veljala ob njegovi zadnji izvolitvi v trenutni naziv. To pa so merila Univerze v Ljubljani, kot izhaja iz sklepa Senata za akreditacijo in Svet RS za visoko šolstvo št. 6033-2/2007/30 z dne 25. 2. 2010. Dokler ni tožena stranka sprejela svojih meril je torej uporabljala merila Univerze v Ljubljani, glede na prehodno določbo objavljeno v njenih merilih, pa je merila Univerze v Ljubljani mogoče uporabiti tudi v skladu s 56. členom meril tožene stranke za v določbi navedene primere.

18Glede na navedeno tožnikovo izjavo in določbo 56. člena meril FIŠ so neutemeljene vse tožbene navedbe v zvezi s tem, da tožnik ni bil seznanjen s tem, katera merila se bodo uporabila in da bi moral biti glede tega pozvan na dopolnitev vloge. Glede na to, da je po obrazloženem treba uporabiti merila Univerze v Ljubljani, je ta treba uporabiti v celoti tako, kot se glasijo. Merila Univerze v Ljubljani pa v 14. členu določajo, da podrobnejše bibliografske kriterije iz 12. in 13. člena pripravi (vsaka) članica univerze, verificira pa jih senat univerze. Merila Univerze v Ljubljani torej določajo, da podrobne bibliografske kriterije iz 12. in 13. člena določa posamezna članica. Glede na obravnavano področje je treba v obravnavani zadevi uporabiti tudi bibliografske kriterije, ki jih je sprejela Fakulteta za računalništvo in informatiko, ki je članica Univerze v Ljubljani.

19Za ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, da je kot prvi ali vodilni avtor dosegel vsaj 9 točk z objavami v revijah s seznama indeksa SCI-expanded, SSCI in A & HCI (Web of Science), je bilo v izvedenem postopku, glede na mnenja strokovnih poročevalcev, dovolj podlage, s tem pa je utemeljena tudi izpodbijana odločitev. Tožeča stranka je s tožbenimi navedbami ne more ovreči. Tožnik je vložil vlogo za izvolitev v naziv izredni profesor, zato tožena stranka ni mogla njegove vloge po uradni dolžnosti obravnavati kot vlogo za izvolitev v naziv docent, kar je tožnikov dosedanji naziv. Prav tako so neutemeljene tožbene navedbe, da ni bilo spoštovano pravilo, da morata biti vsaj dva strokovna poročevalca s področja oziroma sorodnega področja, za katero kandidat prosi, saj sta dva poročevalca z iste katedre, kot je področje, za katerega želi doseči tožnik izvolitev v naziv, eden pa s sorodnega.

20Glede na to, katera merila je treba uporabiti v predmetni zadevi, pa so neutemeljene tako navedbe tožeče stranke o postopanju v primeru, kjer pri objavah prvo ali vodilno avtorstvo ni navedeno, saj se tožnik v zvezi s tem sklicuje na določbo meril FIŠ, ki jih v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti, enako pa velja tudi za navedbe tožene stranke o pravočasnosti tožnikove vloge za izvolitev v naziv, ki se prav tako sklicujejo na merila FIŠ.

21Po obrazloženem je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

22Tožeča in tožena stranka sta zahtevali tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1), zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.