UPRS sodba II U 64/2016

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnika za dodelitev štipendije za deficitarne poklice. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je stranka vlogo vložila na podlagi Javnega razpisa za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2015/2016 (v nadaljevanju Javni razpis), za izobraževanje po programu Elektrotehnik, Srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje/srednja strokovna izobrazba, Šolski center Ravne na Koroškem, Srednja šola, v katerega je bila v šolskem letu 2015/2016 vpisana v 4. letnik. Vloga je bila popolna dne 11. 9. 2015 ob 9.00 uri. Dne 11. 9. 2015 ob 9.00 je tožena stranka prejela več popolnih vlog kot je razpoložljivih sredstev, zato je bilo treba uporabiti razmejitvena merila za izbiro med temi vlagatelji, ki so bila določena v Javnem razpisu. Določena so bila tri razmejitvena merila, vsako naslednje merilo pa se je upoštevalo le, če vlog ni bilo mogoče razvrstiti po predhodnem merilu. Ugotovljeno je bilo, da se zavrnejo vloge vlagateljev, ki so bile oddane in popolne 11. 9. 2015 ob 9.00 uri, če je vlagatelj vpisan v 2. ali višji letnik. Ker je stranka vpisana v 4. letnik, je bilo treba njeno vlogo zavrniti.

2Drugostopenjski organ je pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil in pojasnil, da je bilo 11. 9. 2015 ob 9.00 prejetih več popolnih vlog, kot je razpoložljivih sredstev, zato so se uporabila v Javnem razpisu navedena 3 razmejitvena merila. Ugotovljeno je bilo, da so bila po 1 razmejitvenem merilu med 1.418 vlagatelji, ki so vpisani v 1. letnik, še vedno presežena razpoložljiva sredstva, zato je med temi vlagatelji organ uporabil 2. razmejitveno merilo in ugotovil, da ima 1.003 vlagateljev povprečno oceno 3,31 ali več, s čimer so bila presežena razpisana sredstva, zato se za štipendiranje izberejo vsi vlagatelji vpisani v 1. letnik, ki so v preteklem letu dosegli povprečno oceno 3,32 ali več, s čimer se je porabilo 1.172.400,00 EUR. Med 26 vlagatelji, ki so vpisani v 1. letnik, ter dosegajo povprečno oceno 3,31 v preteklem šolskem letu, se izberejo še tisti vlagatelji, ki imajo povprečno oceno izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole vsaj 4,00. Ker so se vsa razpoložljiva sredstva dodelila v celotnem upravičenem znesku vlagateljem, ki so vpisani v 1. letnik in dosegajo povprečno oceno 3,31 v preteklem šolskem letu ter hkrati povprečno oceno 4,00 pri izbirnih predmetih v zaključnem letu osnovne šole, je bilo treba vloge vlagateljev, ki so bile oddane in popolne 11. 9. 2015 ob 9.00, če je bil vlagatelj vpisan v 2. ali višji letnik oziroma vpisan v 1. letnik in je izkazoval manjšo povprečno oceno od 3,30 ali manjšo povprečno oceno izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole od 3,99, zavrniti.

3Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Uporabljena so bila razmejitvena merila, ki jih ZŠtip-1 ne opredeljuje in so vlagatelje postavila v neenakopravni položaj, s čimer so bile kršene določbe 14. in 15. Ustave RS in 7. člena Splošne deklaracije človekovih pravic.

4Prvo merilo, datum in ura oddaje vloge, je bilo brezpredmetno, kar kaže število prejetih vlog, zato ga ni bilo mogoče uporabiti in tudi sicer tako postavljeno merilo ne sodi v Evropo 21 stoletja. Merilo - vpis v nižji letnik izobraževalnega programa, je diskriminatorno. Razpis je bil objavljen septembra 2015, ko se je šolsko leto 2015/2016 že pričelo in se dijaki za vpis v 1. letnik deficitarnih programov, kar naj bi bil namen Politike štipendiranja za obdobje od 2015 - 2019, niso odločali, ker so že bili vpisani. Tudi merilo višje ocene ni pravilno, saj se uporablja pri Zoisovih štipendijah in ne more biti razmejitveno merilo pri štipendijah za deficitarne poklice. Prav tako ni bila upoštevana določba 31. člena ZŠtip-1, ki določa upravičence do štipendije za deficitarne poklice, saj javni razpis ni sledil namenu štipendiranja za te poklice. Do vsebine razmejitvenih meril se iz teh razlogov drugostopenjski organ ne more opredeljevati, ker niso predmet tega postopka, prav tako ne do prvega razveljavljenega razpisa. V ZŠtip-1 posebni pogoji za deficitarne poklice niso bili določeni, ti pogoji so bili določeni z javnim razpisom, kar je v nasprotju z večkrat poudarjenimi odločitvami Ustavnega sodišča RS, ki se nanaša na določnost zakonskih norm. Da je bil prvotni javni razpis v neskladju z Ustavo in zakonom kaže tudi to, da je bil 5. 2. 2016 sprejet ZŠtip-1A, ki v 31.a členu natančno opredeljuje posebne pogoje za štipendijo za deficitarne poklice. Ni možno razumeti, zakaj si dijak 4. letnika s prav dobrim uspehom, ne zasluži štipendij. Uporabljena razmejitvena merila so bila torej uporabljena napačno, zato tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odločiti o stvari ali zadevo vrne organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in tožbeni zahtevek ter vztraja pri obrazložitvi tako izpodbijane odločbe, kot odločbe drugostopenjskega organa. Pojasnjuje pravno podlago na podlagi katere je bila izdana izpodbijana odločba oziroma Javni razpis ter razloge za odločitev. Pojasnjuje tudi, da je bila sprejeta sprememba ZŠtip-1 zaradi odprave določila o objavi javnega razpisa z odprtim rokom, zaradi katerega je sploh prišlo do situacije, v kateri je bilo treba uporabiti razmejitvena merila. Sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

K I. točki izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

8Štipendije za dijake vključene v srednješolsko izobraževanje ureja ZŠtip-1, ki je uvedel tudi posebno vrsto štipendij - štipendije za deficitarne poklice. Deficitarni poklici so poklici, za katere na trgu dela v Republiki Sloveniji ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, ki po njih povprašujejo. Namen teh štipendij je torej spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Štipendije za deficitarne poklice ureja ZŠtip-1 v členih 30 do 36. V 30. členu je določeno, da je štipendija za deficitarne poklice namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo na ravneh izobraževanja na področjih opredeljenih v politiki štipendiranja (prvi odstavek). Drugi odstavek citiranega člena določa, da se namen in cilji štipendij za deficitarne poklice opredelijo v politiki štipendiranja, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije za obdobje petih let, v kateri določi zlasti cilje štipendij za deficitarne poklice v Republiki Sloveniji; opredelitev področij, ki se spodbujajo preko politike štipendij za deficitarne poklice, vključno s področji, ki jih kot deficitarna opredelita italijanska ali madžarska narodna skupnost; predviden obseg sredstev za uresničevanje politike štipendij za deficitarne poklice; kazalce spremljanja doseganja ciljev; pričakovane rezultate štipendij za deficitarne poklice ter način in obdobje poročanja o izvajanju štipendiranja. V skladu s tretjim odstavkom 30. člena citiranega zakona predlog dokumenta iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo v sodelovanju s predstavniki socialnih partnerjev in s samoupravnimi narodnimi skupnostmi italijanske in madžarske narodne skupnosti. Strokovna izhodišča politike iz drugega odstavka tega člena pripravi sklad v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (četrti odstavek). V 31. členu citiranega zakona je določeno, da se štipendija za deficitarne poklice dodeli upravičencu, ki izpolnjuje pogoje iz 11., 12. in 13. člena tega zakona in se izobražuje na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja.

9V skladu z ZŠtip-1 se pravica do štipendije (razen za državno štipendijo) dodeljuje na podlagi javnega razpisa (prvi odstavek 5. člena). Ker je šlo v obravnavanem primeru za Javni razpis za dodelitev štipendije za deficitarne poklice, je ta poleg pogojev, ki jih določa ZŠtip-1 v 11., 12. in 13. členu, povsem v skladu z določbo 5. člena ZŠtip-1. Slednja določba opredeljuje v drugem odstavku vsebino javnega razpisa, med drugim tudi navedbo pogojev, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za dodelitev pravic in v času trajanja pravic, ter v določbi četrtega odstavka tega člena tudi uporabo razmejitvenih meril določenih v javnem razpisu, v kolikor dodeljevalec štipendij prejme več popolnih vlog in njihova skupna vrednost presega že razpoložljiva sredstva na javnem razpisu.

10Glede na navedeno določbo 5. člena ZŠtip-1 sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je prvostopenjski organ odločitev oprl na uporabo razmejitvenih meril, ki so bila določena v Javnem razpisu. Pooblastilo za določitev razmejitvenih pravil je bilo torej dano v zakonski določbi in ravno uporaba teh, vsem vlagateljem vnaprej znanih razmejitvenih meril določenih v Javnem razpisu, ki so objektivno merljiva, je bila skladno z namenom zakonske določbe 3 alinee četrtega odstavka 5. člena ZŠtip-1, namenjena enaki obravnavi vseh prejetih vlog. Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, da so bila razmejitvena merila diskriminatorna. Nestrinjanje z razmejitvenimi merili tega očitka ne potrjuje, toliko bolj, ker gre za vsebinsko podobna merila, ki jih je zakon že upošteval, čeprav pri dodeljevanju Zoisovih štipendij.

11Ker tožnik ne oporeka sami ugotovitvi, da je 11. 9. 2015 ob 9.00 uri prispelo več popolnih vlog, kot je bilo razpoložljivih sredstev, niti ne oporeka bistveni ugotovitvi v postopku dodelitve štipendije, da so bila tudi z uporabo prvega razmejitvenega merila presežena razpoložljiva sredstva, niti ugotovitvi, da so se lahko razpoložljiva sredstva v višini 1.172.400,00 EUR razdelila šele na podlagi uporabe drugega razmejitvenega merila, sodišče presoja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo tožnika, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

12Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.