VSL sklep I Cpg 1254/2000

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (1. in 3. točka izreka) sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo izključilo toženo stranko R. L. kot družbenika iz družbe P. d.o.o. (1. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek tožeče stranke za plačilo 2,100.000,00 SIT s pripadki (2. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške (3. točka izreka).

Tožeča stranka se zoper zavrnilni del sodbe ni pritožila.

Tožena stranka pa je vložila pritožbo zoper obsodilni del sodbe in uveljavlja vse tri pritožbene razloge, ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker da ni odločilo o predlogu za združitev te pravde s pravdo, ki teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V Pg 56/99. Iz dejstva, da je sodišče prve stopnje obravnavalo le zahtevek v tej pravdi, izhaja očitno, da predlogu za združitev pravd ni ugodilo oziroma, da je predlog zavrnilo, čeprav o tem v izpodbijani sodbi ni zapisalo ničesar. Vendar to dejstvo v konkretnem primeru ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj sploh niso izpolnjeni zakonski pogoji za združitev pravd. Pogoj za združitev pravd je, da pravde tečejo med istimi osebami (glej 1. odstavek 300. člena ZPP). Ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen, saj v zadevi pod opr. št. V Pg 56/99 teče pravda med E. M. kot tožečo stranko in družbo P., kot toženo stranko. Torej teče pravda med povsem drugima strankama kot teče pravda v tej zadevi. Pritožnica se tudi neutemeljeno sklicuje na to, da bi sodišče prve stopnje moralo vpogledati spis opr. št. V Pg 56/99, zato da bi tam našlo dokazne predloge tožene stranke. Kot rečeno v zadevi V Pg 56/99 toženec ni stranka postopka in že zato se dokazni predlogi, ki jih je tam podala tožena stranka, ne morejo biti hkrati dokazni predlogi v tej zadevi. Ne glede na to pa mora vsaka stranka v vsaki konkretni zadevi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki se naj izvedejo v konkretni zadevi. Zato samo sklicevanje na zatrjevana dejstva in dokaze v drugi zadevi, tožena stranka ne bi zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu v tej pravdi. Zato sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, ko ni vpogledalo zadeve pod opr. št. V Pg 56/99 in od tam črpalo dokaznih predlogov.

Pač pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vseeno storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, saj izpodbijana sodba nima razlogov o za to pravdo odločilnem dejstvu. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da se je tožena stranka v odgovoru na tožbo sklicevala le na odgovor na tožbo v pravi, vodeni pod opr. št. V Pg 56/99. Sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo, ki ga je podala v tej zadevi, trdila, da je bila tožeča stranka izključena iz družbe P. Tako trditev je ponovila tudi na glavni obravnavi dne 18.9.2000. S temi trditvami je tožena stranka trdila, da tožeča stranka ni več družbenik družbe P. d.o.o.. Tožena stranka je torej uveljavljala ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije tožeče stranke. Tak ugovor pa je odločilen za to pravdo. Zahtevek za izločitev družbenika iz družbe lahko vloži le družbenik (3. odstavek 434. člena ZGD). Če tak status subjekt izgubi, izgubi tudi aktivno legitimacijo za vodenje pravde na izključitev drugega družbenika iz družbe. Sodišče prve stopnje pa trditev tožene stranke, da tožnik ni več družbenik družbe, ni preverjalo in ni ugotavljalo, ali je tožeča stranka še družbenik družbe, kar pa je odločilno dejstvo za to pravdo. Če je tožnik prenehal biti družbenik te družbe tekom pravde, nima več aktivne legitimacije za zahtevek za izključitev družbenika iz družbe. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da je iz sodnega registra razvidno, da naj bi tožnik prenehal biti družbenik družbe P. d.o.o. dne 18.11.1999, na podlagi sklepa opr. št. Srg 2000/5276 z dne 6.6.2000. Iz podatkov v sodnem registru pa ni razvidno, ali je ta sklep pravnomočen oziroma dokončen in ali zoper njega ni mogoče vložiti nobenega pravnega sredstva več.

Tako se pokaže, da je odločilno dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo na podlagi 355. člena ZPP vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo najprej ugotoviti ali je tožeča stranka še družbenik družbe P. d.o.o. in nato ponovno odločati o tožbenem zahtevku.