UPRS Sodba III U 190/2016-10

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je Urad za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnil vlogo tožeče stranke A.A. za izdajo dovolilnice za vožnjo in parkiranje v starem mestnem jedru mesta Koper. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je tožeča stranka, ki stalno stanuje na naslovu ... v Kopru, vložila vlogo za izdajo dovolilnice za vožnjo in parkiranje v starem mestnem jedru za osebni avtomobil reg. št. KP ... V ponovnem dopolnjenem ugotovitvenem postopku je iz uradnih evidenc zemljiškega katastra in z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo ugotovila, da stoji objekt v katerem ima tožeča stranka stalno prebivališče na naslovu ..., na parc. št. 520/0 k.o. ... je v solasti tožeče stranke do 1/2. Stanovanjski objekt je v evidenci zemljiškega katastra stavb zaveden kot stavba št. 610. Z vpogledom v podatke o stavbi in njenih delih je ugotovila, da stavba št. 610, oziroma njeni deli, nimajo katastrskega opisa in da v zemljiški knjigi ni vpisa etažne lastnine. Odlok v 9. točki 4. člena opredeljuje stanovanjsko enoto. Če stanovanje v večstanovanjskem objektu v zemljiški knjigi ni vknjiženo kot etažna lastnina in katastru stavb ni evidentirano kot stanovanje, oziroma ni zajeto v drugih uradnih evidencah, se ga ne obravnava kot stanovanjsko enoto.

2Tožeča stranka je vlogi za izdajo dovolilnice priložila redni izpis iz zemljiške knjige za parc. št. 520/0 k.o. ... iz katerega je, kakor je že bilo navedeno razvidno, da je solastnica navedene nepremičnine. Potrdila iz gospodinjske evidence, ki jih je priložila dokazujejo, da sta na naslovu ... registrirani dve ločeni gospodinjstvi, kar pa ne dokazuje, da se na naslovu stalnega prebivališča nahaja večstanovanjska stavba in koliko stanovanjskih enot obsega. Pravilnik o izvrševanju Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa način vodenja gospodinjske evidence tako, da je v isti stanovanjski enoti možno registrirati več gospodinjstev. Potrdilo iz gospodinjske evidence zato ne izkazuje dejstva, da sta na naslovu tožeče stranke dve stanovanjski enoti. Odlok je stanovanjsko enoto uvedel leta 2007, to je po sprejetju zakona o evidentiranju nepremičnin, ki je uvedel kataster stavb. Na podlagi navedenega zakona je bil na celotnem območju Republike Slovenije izveden popis nepremičnin, ki je podlaga za izdelavo uradnih evidenc o stavbah-kataster stavb.

3Nadalje navaja, da sklicevanje tožeče stranke na gradbeno dovoljenje iz leta 2005 Upravne enote Koper, iz katerega je razvidno, da je bila dovoljenja rekonstrukcija stanovanjskega objekta na navedeni parceli za odločanje v zadevi ni upoštevno. Izdaja gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjskega objekta v dvostanovanjski objekt še ne pomeni, da je bila slednja tudi izvedena. Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) določa, da mora investitor gradnje vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb najpozneje v 30-tih dneh po izvedbi vseh zaključenih gradbenih del (tretji odstavek 81. člena ZEN). Če se začne stavba uporabljati pred izvedbo vseh zaključenih gradbenih del, mora investitor gradnje vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb po začetku uporabe stavbe ali dela stavbe. Investitor gradnje mora vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb pred prvo prijavo stalnega prebivališča ali sedeža pravne osebe v stavbi. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka zaključila, da je nepremičnina v kateri prebiva tožeča stranka enostanovanjska stavba, v kateri je bila že izdana dovolilnica, zato je njeno vlogo za izdajo dovolilnice zavrnila.

4Župan MO Koper je z odločbo št. 371-360/2015 (02) z dne 5. 5. 2016 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnil.

5Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke. V tožbi navaja, da je tožena stranka v ponovljenem upravnem postopku napačno ugotovila dejansko stanje, kršila pravila postopka ter nepravilno uporabila materialno pravo. Tožeča stranka je v upravnem postopku predložila zemljiškoknjižni izpisek ter potrdili iz gospodinjske evidence iz katerih nedvomno izhaja, da živi sama. Predložila je tudi gradbeno dovoljenje Upravne enote Koper z dne 28. 2. 2005 iz katerega nedvomno izhaja, da je bilo izdano za rekonstrukcijo enostanovanjske hiše v dvostanovanjsko hišo. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je bil odmerjen in plačan komunalni prispevek za dve stanovanjski enoti, kar izhaja tudi iz odločbe Urada za nepremičnine pri MO Koper z dne 15. 2. 2005. Pritožnica in solastnica plačujeta odvoz smeti ločeno Javnemu podjetju Komunala Koper. Komunala Koper, kot javno podjetje pa izdaja položnice na podlagi uradne evidence in je položnice potrebno šteti kot javne listine. Tožeča stranka pa je k vlogi priložila izjavo solastnice stanovanjske hiše-tožničine matere, iz katere izhaja, da je hiša dvostanovanjska. Priznava, da v stavbi še ni bila izvedena vknjižba etažne lastnine, to pa po mnenju tožeče stranke ne more biti razlog, da se dovolilnica ne izda, saj Odlok omogoča, da se dejansko stanje lahko ugotovi tudi z listinami iz drugih evidenc.

6Toženi stranki očita, da ji kot stranki ni dala možnost, da se izjasni in bi tožnica v tem primeru upravnemu organu predlagala, da opravi ogled na kraju samem. Razlogovanje tožene stranke, da izdano gradbeno dovoljenje ne pomeni, da je slednje tudi izvedeno pa je skregano z zdravo pametjo, saj ni logično, da bi si tožeča stranka povzročila vse stroške zato, da rekonstrukcije iz enostanovanjske v dvostanovanjsko hišo ne bi izvedla. Upravnemu organu prve stopnje očita, da ni stvarno pristojen za tolmačenje določb materialnih predpisov, ki urejajo področje delovanja drugih upravnih organov. Prav tako tudi ni pristojen za tolmačenje, ali so listine, ki jih izda drugi upravni organ popolne ali pravilne ter, da se v konkretnem primeru upoštevajo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi ter odloči o izdaji dovolilnice za vožnjo in parkiranje v starem mestnem jedru Koper.

7Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje. Dodatno navaja, da je upravni organ prve stopnje v ponovljenem postopku razčistil bistvena dejstva in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločil. V tožbi se tožeča stranka sklicuje na dokaz z ogledom na kraju samem, predlagani dokaz je tožbena novota, ki je nedopustna in neupoštevna. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8Tožba ni utemeljena.

9Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je bila dopolnjena z odločbo upravnega organa druge stopnje, po oceni sodišča navedla utemeljene razloge za svojo odločitev in se ji, da bi se izognilo ponavljanju sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami tožeče stranke pa še dodaja:

10Odlok o prometni ureditvi v starem mestnem jedru Koper - Capodistria (v nadaljevanju Odlok) v 14. členu določa, da oseba s stalnim prebivališčem v mestnem jedru kot lastnik osebnega avtomobila oziroma kombiniranega avtomobila na katerega se nanaša dovolilnica ali kot uporabnik na podlagi pogodbe o leasingu, registriranega do največje dovoljene skupne mase 3,5 tone lahko pridobi eno dovolilnico na stanovanjsko enoto pod pogojem; da je lastnik stanovanjske enote ali da priloži soglasje solastnika(ov) stanovanjske enote ali da v primeru solastništva priloži soglasje ostalih solastnikov stanovanjske enote. V 9. točki četrtega člena Odlok določa, da je stanovanjska enota skupina prostorov, namenjenih za bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom in je v zemljiški knjigi vknjižena kot stanovanjski objekt, etažna lastnina ali je v katastru stavb evidentiran kot del stavbe, to je stanovanje s svojo identifikacijsko številko oziroma, če je kot stanovanje evidentirano v drugih uradnih evidencah. Če stanovanje v večstanovanjskem objektu v zemljiški knjigi ni vknjiženo kot etažna lastnina in v katastru stavb ni evidentirano kot stanovanje oziroma ni zajeto v drugih uradnih evidencah, se ga ne obravnava kot stanovanjsko enoto.

11V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka solastnica do 1/2 stanovanjskega objekta na naslovu ..., na parc. št. 520/0 k.o. ..., ki je vpisan v evidenci zemljiškega katastra stavb kot stavba št. 610. V zadevi tudi ni sporno, da za navedeni stanovanjski objekt etažna lastnina ni vpisana, iz evidence katastra stavb pa ne izhaja, da gre za objekt, ki bi bil sestavljen iz dveh stanovanjskih enot. Navedena stavba je enostanovanjska stavba, za katero je bila dovolilnica že izdana, čemur tožeča stranka ne nasprotuje.

12Tudi po mnenju sodišča tožeča stranka ni izkazala pogojev za dodelitev dovolilnice iz 14. člena Odloka, saj ni izkazala, da je lastnica stanovanjske enote, za katero še ni bila izdana nobena druga dovolilnica. Zato je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Dokazi, ki jih je v upravnem postopku predložila tožeča stranka, dopolnjeni z dokazi, ki jih je tožena stranka pridobila iz uradnih evidenc ne izkazujejo, da je tožnica lastnica samostojne stanovanjske enote in ne izkazujejo zatrjevanj tožeče stranke.

13Potrdilo iz gospodinjske evidence, na katerega se sklicuje tožeča stranka je izdano na podlagi določb Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb), ki v 5. točki prvega odstavka 3. člena opredeljuje gospodinjstvo kot skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. Za gospodinjstvo pa se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. Register stalnega prebivalstva je računalniško vodena evidenca, ki jo skladno z ZPPreb računalniško vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in pristojni organ (upravna enota), zaradi zagotovitve pregleda na stanjem in gibanjem prebivalstva. Glede na navedeno tudi po mnenju sodišča navedena evidenca ni evidenca stanovanjske enote v smislu 9. točke prvega odstavka 4. člena Odloka, saj njen namen ni vodenje evidence stanovanjskih enot, kakor zmotno meni tožeča stranka. Gospodinjstvo se namreč evidentira ob prijavi stalnega prebivališča v registru stalnega prebivalstva. Na posamezniku pa je dolžnost, da ob prijavi prebivališča navede tudi kdo je nosilec gospodinjstva in morebitno sorodstveno razmerje do nosilca gospodinjstva.

14K vlogi priloženo gradbeno dovoljenje in odločba o odmeri komunalnega prispevka v zvezi z rekonstrukcijo stanovanjskega objekta tožeče stranke nista po mnenju sodišča podateka iz drugih uradnih evidenc o obstoju stanovanjske enote. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno je gradbeno dovoljenje listina, s katero je bilo investitorju, v konkretnem primeru tožeči stranki, dovoljena rekonstrukcija stanovanjskega objekta na parc. št. 520/0 k.o. ... Plačilo komunalnega prispevka pa je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, ki je določen v 5. točki prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), brez katerega upravna enota investitorju gradbenega dovoljenja ne bi izdala. Samo izdano gradbeno dovoljenje pa še ne izkazuje obstoj stanovanjske enote v smislu 9. točke prvega odstavka 4. člena Odloka, kot zmotno meni tožeča stranka. Kakor določa tretji odstavek 81. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) mora investitor gradnje vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb najpozneje v 30-ih dneh po izvedbi vseh zaključenih gradbenih del. Šele zahteva za vpis stavbe v kataster stavb oziroma na njeni podlagi vpis stavb pa sta po mnenju sodišča, upoštevaje že navedene določbe Odloka, dokaz za obstoj stanovanjske enote tako, da navedena dokaza ni mogoče šteti kot dokaza o vpisu v drugo uradno evidenco stanovanjske enote.

15Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na kršitev pravil postopka. Po 13. členu Odloka postopek za izdajo dovolilnic in potrdil določi pristojni organ. Tudi po mnenju sodišča je pristojni organ v zadevi pravilno odločil po skrajšanem postopku. Glede na določbe 9. člena Odloka se kot dokaz za obstoj stanovanjske enote štejejo le uradni izpiski iz zemljiške knjige, katastra stavb ter drugih uradnih evidenc. Upravni organ je ravnal pravilno, ko je na podlagi prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku o vlogi tožeče stranke odločal po skrajšanem postopku, saj je tudi po mnenju sodišča za odločitev relevantno dejansko stanje v celoti ugotovil na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla in predložila tožeča stranka v svoji zahtevi, oziroma na podlagi uradnih podatkov iz javnih evidenc, ki jih je po uradni dolžnosti pridobila. Upoštevaje določbo 9. točke 4. člena Odloka ugotavljanje obstoja stanovanjske enote z drugimi dokazi, kot so izpiski iz uradnih evidenc ni dopustno zato je ugovor, ki se nanaša na kršitev pravil postopka v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja z zaslišanjem prič neutemeljen. Ne glede na navedeno pa je tožbeni predlog, ki se nanaša na izvedbo dokaza z zaslišanjem solastnice spornega objekta tudi sicer tožbena novota, ki jo v skladu z tretjim odstavkom 20. člena Zakona o upravnem sporu tožeča stranka v sporu ne more predlagati.

16Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.