VSL sklep Cpg 1250/93

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor prvotožene stranke in izreklo, da se ugovoru prvotožene stranke ne ugodi in ostane začasna odredba po sklepu opr. št. VIII Pg ..... z dne 2.7.1993 v celoti v veljavi.

Zoper navedeni sklep je prvotožena stranka P., vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 353. členu ZPP in predlagala, da sodišče izpodbijano začasno odredbo razveljavi, podrejeno pa, da višje sodišče odločbo spremeni tako, da ne bo generalno prepovedalo izdajanja, distribucije in prodaje časopisa Družinsko razvedrilo, ali pa kakršnekoli druge publikacije z istim ali podobnim imenom, temveč le časopis z imenom Razvedrilo in podobnim imenom. Med drugim v obrazložitvi pritožbe trdi, da je prvo sodišče spregledalo, da je začasna odredba preširoko formulirana. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, ob uporabi 2. odstavka 265. člena ZIP, da lahko s tako začasno odredbo nastane pritožniku velika škoda.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 267. člena Zakona o izvršilnem postopku lahko sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Lahko pa izda začasno odredbo tudi, če izkaže upnik za verjetno, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek nenadomestljive škode. Po 2. odstavku 265. člena ZIP upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z razlogi izpodbijane odločbe in k obširni razlagi o tem, zakaj je izkazana verjetnost obstoja terjatve na prepoved dejanj nelojalne konkurence, nima ničesar dodati. Sodišče je pravilno ocenilo, da obstoji verjetnost obstoja terjatve, zlasti glede na ugotovljeno dejansko stanje in določilo 13. člena Zakona o varstvu konkurence (Ur. l. RS 18/93). Sodišče druge stopnje ne more pritrditi pritožbenim trditvam, da gre za preširoko formulacijo začasne odredbe. V zavarovanje nedenarne terjatve sme sodišče izdati vsako odredbo, s katero se dosega namen zavarovanja in tako, kot predlaga omejitev pritožnica, ta namen ne bi bil dosežen.

Sodišče prve stopnje je to ocenilo in zato utemeljeno ugovor v celoti zavrnilo. Nevarnosti za izterjavo terjatve pa tožnik ni dolžan izkazovati še iz drugega razloga, kot ga navaja prvostopno sodišče v izpodbijani prvostopni odločbi. Upnik je namreč s tem, da je izkazal verjetnost obstoja terjatve na prepoved dejanj nelojalne konkurence, ki je v tem, da prvotožena stranka izdaja, distribuira in prodaja časopis z imenom Družinsko razvedrilo, že izpolnil pogoje za začasno odredbo, saj samo očitano dejanje tožnika predstavlja in vsebuje tudi verjeten obstoj nevarnosti.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep po 2. točki 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.