VSL sklep Cpg 1179/93

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi (2. in 3. točka izreka odločbe) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke na plačilo neplačanega davka iz osebnih dohodkov in občinskega prispevka za zdravstveno varstvo delavcev tožene stranke v znesku 282.113,70 SIT (2. točka izreka odločbe). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči povrniti pravdne stroške (3. točka izreka odločbe).

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navedla je, da je ocena sodišča prve stopnje, da dokumentacija SDK, ki jo je predložila tožeča stranka s tožbo, predstavlja le evidenco neporavnanih obveznosti in nima zadostne dokazne vrednosti za ugoditev tožbenemu zahtevku, napačna.

SDK namreč vodi take evidence na podlagi predpisov, zato ima dokumentacija, ki izvira iz tega njenega poslovanja, značaj uradnih listin, ki so zato verodostojen izkaz poslovanja pravnih oseb. Zato je predložena listina lahko dokaz za obstoj terjatve tožeče stranke.

Predlaga razveljavitev napadene sodbe.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz številnih določb Zakona o službi družbenega knjigovodstva (Ur. l. SFRJ 70/83 do 20/91), ki se po 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije smiselno uporablja kot republiški predpis, izhajajo pristojnosti SDK v zvezi z vodenjem evidenc in opravljanjem drugih dejavnosti glede plačevanja predpisanih obveznosti, kakršne so tudi obveznosti plačevanja davka iz osebnega dohodka in prispevka za zdravstveno varstvo (glej na primer 4. točko 1. odst. 31. čl., 2. odst. 98. čl, 103. čl. navedenega zakona). Listine, ki jih v zvezi s to dejavnostjo izdaja SDK, so po določbi 123. čl. istega zakona javne listine.

Po 1. odst. 230. čl. ZPP javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dovoljeno pa je dokazovanje nasprotnega (3. odst. 230. čl. ZPP). Stališče prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni izpolnila zahteve iz 1. odst. 299. čl. ZPP po navedbi vseh odločilnih dejstev in predložitvi ustreznih dokazov, je zato napačno.

Zaradi tega stališča, ki je imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, toženi stranki ni bilo omogočeno dokazovanje, da so v obvestilu SDK o njenih neporavnanih obveznostih dejstva ugotovljena neresnično.

Dejansko stanje v tej zadevi torej ni bilo pravilno in popolnoma ugotovljeno in je treba za njegovo pravilno ugotovitev v nakazani smeri opraviti novo glavno obravnavo. Zaradi tega je pritožbeno sodišče po 1. odst. 370. čl. ZPP napadeno sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je od uspeha v pravdi odvisna tudi odločitev o pravdnih stroških, je bilo potrebno razveljaviti tudi sklep o stroških.