VSL sodba I Cpg 599/2010

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka razveljavi za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska izvršilnih stroškov v znesku 191,00 EUR od dne 31.7.2007 do dne 22.9.2008.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka spremeni tako, da se Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7.9.2008 razveljavi v 3. odstavku za plačilo izvršilnih stroškov v znesku 50,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23.9.2008 dalje do plačila in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi v preostalem delu 1. točke izreka in v 2. točki izreka.

Pravdni stranki sami nosita stroške pritožbenega postopka.

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, oz dne 7.9.2008 v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 180,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.7.2007 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 191,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.7.2007 dalje, vse v roku osmih dni pod izvršbo (1. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 235,31 EUR v roku osem dni, do takrat brez obresti, v primeru zamude, ki začne teči naslednji dan po preteku petnajstdnevnega paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo (2. točka izreka).

Zoper sodbo je vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odstavku 338. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa naj izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Med pravdnima strankama je bilo sporno plačilo računa za izdelavo pravilnika o varovanju osebnih podatkov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo:

da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila izdelavo navedenega pravilnika z elektronsko pošto z dne 7.2.2007 tako, da je izpolnila elektronski obrazec tožeče stranke in s tem sprejela ponudbo za izdelavo pravilnika;

da je tožeča stranka dne 25.5.2007 toženi stranki poslala navedeni pravilnik in hkrati račun za opravljeno storitev po elektronski pošti v PDF obliki ter je bila elektronska pošta, s katero je bil dostavljen pravilnik o varovanju osebnih podatkov toženi stranki, poslana celo dvakrat dne 25.5.2007;

da je tožeča stranka toženi stranki za opravljeno storitev zaračunala najnižjo ceno izhajajočo iz ponudbe povečano za DDV. Glede na navedeno je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

V obravnavanem primeru gre glede na vrednost tožbenega zahtevka za spor majhne vrednosti (1. odstavek 495. člena ZPP). Sodba izdana v postopku v sporih majhne vrednosti se sme izpodbijati samo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

Pritožbene trditve, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, s čemer je podana absolutna bistvena kršitev postopka, so utemeljene. Tožeča stranka je ob vložitvi predloga za izvršbo zahtevala zakonske zamudne obresti od odmerjenih izvršilnih stroškov od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila. Sklep o izvršbi je bil toženi stranki vročen 13.9.2008, osemdnevni izpolnitveni rok je potekel 22. 9 2008, ker je bila 21. 9 2008 nedelja (3. odstavek 111. Člena ZPP), zato zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov pričnejo teči dne 23.9.2008. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi in sodbo glede plačila zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov za čas od 31.7.2007 do 22.9.2008 razveljavilo (357. člen ZPP).

Pritožbene navedbe, da izpodbijana sodba nima razlogov v zvezi z odmero stroškov izvršilnega postopka, so neutemeljene. Tožeča stranka je zahtevala povračilo stroškov izvršilnega postopka in sicer: vračilo odvetniških stroškov z DDV, vračilo takse za predlog in sklep ter 50,00 EUR stroškov opomina. Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo v višini 80 EUR za sestavo predloga za izvršbo v elektronski obliki, 20% DDV, sodno takso v znesku 45,00 EUR ter tožeči stranki priznalo tudi stroške opomina v znesku 50,00 EUR, kar skupaj znaša 191,00 EUR. Izpodbijano odločbo je v tem delu mogoče preizkusiti, zato zatrjevana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pritožbene navedbe, da so izvršilni stroški v delu, v katerem je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo stroškov opomina v znesku 50 EUR odmerjeni v nasprotju z določili ZPP, pa so utemeljene. Pri odločanju o povrnitvi stroškov sodišče pravdnim strankam upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (1. odstavek 155. člena ZPP). Stroški opomina pa ne spadajo med stroške, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrebni za izvršilni postopek. Sodišče prve stopnje je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se tožbeni zahtevek za vračilo opominskih stroškov v znesku 50,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrne (358. člen ZPP).

Tudi s pritožbenimi očitki, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, tožena stranka ne more uspeti, saj gre pri tej kršitvi postopka za relativno bistveno kršitev postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 7. člena ZPP, zaradi katere sodbe v sporih majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati. To velja tudi za pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kamor spada grajanje dokazne ocene sodišča prve stopnje, zato tudi teh pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, kjer tožena stranka pavšalno napada odločitev o stroških postopka, ker bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek in tožeči stranki naložiti stroške pravdnega postopka, saj je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe 154. člena ZPP in toženi stranki, ki v postopku ni uspela naložilo plačilo pravdnih stroškov.

Ker je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo in ni zagrešilo očitanih kršitev postopka, pa tudi ne nobene od kršitev postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v preostalem delu zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Ker je tožena stranka s pritožbo uspela le glede manjšega dela izvršilnih stroškov, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Ker odgovor na pritožbo tožene stranke ni bistveno pripomogel k rešitvi pritožbe, tožeča stranka sam nosi stroške odgovora na pritožbo (154. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. člena in 1. odstavkom 165. člena ZPP).