VDSS sodba Pdp 704/2004

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31.7.2003 in ugotovi, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še vedno traja ter da ga je ta dolžna pozvati nazaj na delo in mu za ves čas, ko ni delal, priznati in plačati vse pravice iz delovnega razmerja in mu povrniti stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe 3. odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku, ker se ta določba nanaša samo na izdajo zamudne sodbe, na podlagi navedene določbe pa ni možno izdati sodbe brez glavne obravnave. Navaja, da tožeča stranka skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi prejela v podpis tudi novo pogodbo o zaposlitvi, ki pa je pravice tožeče stranke bistveno slabše urejala. Zaradi novo ponujene pogodbe je tožeča stranka izpodbijala odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je hotela ohraniti enako raven pridobljenih pravic. Meni, da je zato upravičeno odklonila podpis nove pogodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutno bistvenih kršitev pravil postopka v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in določbo 2. odstavka 338. člena ZPP.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe 318. člena ZPP in izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je ravnalo zakonito, saj v tem individualnem delovnem sporu tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, zato je moralo sodišče o tožbenem zahtevku odločiti - izdati zamudno sodbo brez obravnave. Ker iz dejstev, navedenih v tožbi, ni izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi določbe 3. odstavka 318. člena, tožbeni zahtevek zavrnilo.

Tožnik namreč v tožbi ni navedel dejstev in ponudil dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Golo navajanje, da je tožena stranka tožeči stranki ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, s katero naj bi se tožniku bistveno zmanjšale pravice iz delovnega razmerja, namreč ne zadostuje. Tožnik ni pojasnil v čem naj bi se kazalo to zmanjšanje pravic. Prav tako v tožbi ni utemeljil zakaj niso podani pogoji iz 3., 5. in 6. alinee 29. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002). Golo sklicevanje na zakonske člene namreč ne zadostuje za utemeljenost tožbenega zahtevka. Po določbi 7. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94 - 63/2003) uporablja tudi v individualnih delovni sporih, morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo. Iz navedb v tožbi pa ni mogoče zaključiti, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Sama sprememba organizacije družbe in sprememba aktov je lahko zakonita podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi glede na določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. V takem primeru mora delodajalec preveriti ali lahko delavca zaposli pod spremenjenimi pogoji, kot je določeno v 3. odstavku 83. člena ZDR. Kadar je to možno delodajalec ravna po določbah 90. člena ZDR in odpove pogodbo o zaposlitvi in ponudi novo, kar je torej zakonito. Tožbene navedbe, da odpoved pogodbe o zaposlitvi nima navedenega zakonitega razloga, so protispisne, saj je tožnik k tožbi priložil odpoved pogodbe o zaposlitvi, iz katere izhaja, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in so tudi navedeni odpovedni razlogi, kar je skladno z določbo 86. člena ZDR.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.