VDSS sodba Pdp 1991/2000

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. in 2. točki izreka spremeni tako, da glasi: "Zahtevek za razveljavitev odločbe skupščine tožene stranke z dne 20.9.1999 št. 11299 in za priznanje pravic iz delovnega razmerja se zavrne."

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo odločbo skupščine tožene stranke z dne 28.9.1999 (1. tč. izreka), ugotovilo, da tožnici tega dne ni prenehalo delovno razmerje (2. tč. izreka) in potrdilo sklep disciplinske komisije tožene stranke z dne 8.9.1999 o prenehanju delovnega razmerja tožnici (3. tč. izreka).

Sodišče je tako odločilo, ker je ugotovilo, da je bila skupščina tožene stranke, ko je odločala o ugovoru zoper sklep disciplinske komisije nepravilno sestavljena, kar predstavlja bistveno kršitev postopka in nezakonitost njene odločbe.

Zoper 1. in 2. tč. izpodbijane sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da se sodba spremeni tako, da se razveljavi 1. in 2. tč. sodbe ter zahtevek tožnice zavrne. Pritožba poudarja, da po 59. členu ZTPDR poda uvedbo disciplinskega postopka poslovodni organ, kolektivna pogodba pa določa, da pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenih odloča poslovodni organ tudi na drugi stopnji. V konkretnem primeru kolektivna pogodba določa, da o pravicah delavcev na drugi stopnji odloča organ, določen s splošnim aktom, statutom ali pravili. Pri toženi stranki je to skupščina, ki je bila 28.9.1999 pravilno sestavljena skladno z družbeno pogodbo. R. R. je odločal kot družbenik oziroma po pisnem pooblastilu družbenika, kar je v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah. Za družbenika lahko glasuje pooblaščenec, kar je bilo tudi v tem primeru.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo zakonitost odločbe skupščine tožene stranke le s stališča določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99) o izločitvi sodnika ali sodnika porotnika. Neposredno uporabo teh določb v disciplinskem postopku ni mogoče sprejeti, ker sestavo organov in potek tega postopka določajo predvsem posebni predpisi kot sta Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 - 71/93) in Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 - 42/90) ter kolektivne pogodbe. Tako 2. odstavek 4. člena ZDR določa, da v organizacijah z manj kot 50 zaposlenimi, kar je tožena stranka, odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih poslovodni organ, v postopku varstva pravic pa odloča organ določen s statutom ali pravili, kar v praksi pomeni, da v disciplinskih zadevah lahko začnejo in vodijo postopek na prvi in drugi stopnji poslovodni delavci.

Disciplinski postopek za zaposlene pri toženi stranki kot družbi z omejeno odgovornostjo pa je določen s Pravilnikom o disciplinski in odškodninski odgovornosti, ki v 13. členu določa, da o ugovorih zoper sklepe disciplinskih organov prve stopnje odloča skupščina družbe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je pristojni organ za odločanje na drugi stopnji v disciplinskih zadevah pri toženi stranki skupščina. Po družbeni pogodbi (pravilih) tožene stranke sta organa upravljanja družbe skupščina družbenikov in direktor. Po določbah 12. člena te pogodbe sestavljajo skupščino družbeniki ali njihovi predstavniki. Skupščina torej odloča veljavno, če odločajo družbeniki osebno ali njihovi pooblaščenci, kot je bilo to v tem primeru. Iz dokaznih listin izhaja, da je družbenika B. d.o.o zastopala A.A., direktorja tožene stranke kot družbenika je zastopala T.T., družbenika G. pa je zastopal direktor R.R. ter da so ti odločili o zavrnitvi ugovora soglasno. Pravilno opozarja pritožba, da po določbah 440. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Ur. l. RS, št. 30/93, 29/94, 12/98 in drugi) ni posebnih omejitev pravice glasovanja družbenikov v disciplinskih zadevah. Glede na navedene zakonske določbe in 12. člena družbene pogodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodelovanje direktorja tožene stranke, sicer vlagatelja zahteve za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico, kot pooblaščenca družbenika na skupščini tožene stranke, ne predstavlja bistvene kršitve določb disciplinskega postopka, zaradi katerega sta zavrnitev ugovora in odločba skupščine z dne 28.9.1999 nezakonita. Zato pritožbeno sodišče v tem delu ne soglaša stališčem in razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi. Ker sta disciplinska komisija tožene stranke in sodišče prve stopnja ugotovila in odločila, da je tožnica odgovorna za očitano hujšo kršitev delovne obveznosti po 13. tč. 5. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti ter da ji je bil zakonito izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, tudi pritožbeno sodišče ni našlo razlogov, zaradi katerih bi lahko razveljavilo odločbo skupščine z dne 28.9.1999.

Poleg navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v zvezi z dopolnilnim tožbenim zahtevkom o ugotovitvi nezakonitosti sestave pritožbenega organa z dne 13.9.2000, ni upoštevalo ugovora tožene stranke v smislu 286. člena ZPP, na kar je izrecno opozorila v vlogi z dne 10.10.2000. Tožnica namreč, kljub izrecnemu opozorilu na vabilu na prvi narok za glavno obravnavo dne 20.4.2000, da mora takrat navesti vsa dejstva in dokaze za utemeljitev svojih predlogov, tega ni storila, temveč šele z vlogo z dne 13.9.2000, kar pa sodišče glede na določbo 286. člena ZPP ne bi smelo upoštevati pri izpodbijani sodbi. Na podlagi vsega navedenega je zato pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo spremenilo v 1. in 2. tč. izreka tako, da je zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev odločbe skupščine tožene stranke z dne 28.9.1999 št. 11299 in za priznanje pravic iz delovnega razmerja.