VSL sklep V Kp 37577/2015

Pritožbe obtoženega A. A. in, njegovega zagovornika ter zagovornikov obtoženih B. B. in C. C. se zavrnejo kot neutemeljene.

1Z izpodbijanim sklepom je predsednica senata Okrožnega sodišča v Kranju na predobravnavnem naroku zavrnila predloge zagovornikov obtoženih B. B., A. A. in C. C. za izločitev dokazov.

2Zoper sklep so se pritožili:

- obtoženi A. A. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s smiselnim predlogom, da se predlogu za izločitev dokazov, dobljenih pri hišni preiskavi v X, ugodi;

- zagovornik obtoženega A. A. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, absolutne bistvene kršitve pravil ZKP ter nepravilne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in iz sodnega spisa izloči nedovoljene dokaze, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zagovornik je pritožbo dopolnil s predložitvijo sklepa Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) z dne 15. 7. 2016 o vpisu stavbe na G. 2 v X v kataster stavb in obvestilo GURS z istega dne o določitvi hišne številke in naslova;

- zagovornik obtoženega B. B. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve določb kazenskega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izloči dokaze, katerih izločitev je zagovornik predlagal na predobravnavnem naroku, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje;

- zagovornik obtoženega C. C. zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve določb 22., 23. in 29. člena Ustave Republike Slovenije ter kršitev določb kazenskega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v odločanje prvostopenjskemu sodišču oziroma v kolikor so podani zakonski razlogi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da iz spisa izloči dokaze, katerih izločitev je zagovornik predlagal na predobravnavnem naroku. Pritožbi je priložil izpis magistrskega dela „Računalniška forenzika ...“ avtorja ...

3Pritožbe niso utemeljene.

4Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da se je v tej kazenski zadevi predkazenski postopek začel na podlagi dveh anonimnih prijav, ki sta bili podani po elektronski pošti dne 23. 12. 2014 in 21. 1. 2015 na anonimno spletno aplikacijo policije. Anonimni prijavi sta bili podani prva zoper obtoženega E. E., druga pa zoper obtoženega F. F., pri čemer je bil naveden tudi obtoženi E. E. Iz obeh anonimnih ovadb je izhajalo, da obtoženca preprodajata mamila. Policisti so navedbe anonimnih prijav preverili. Na podlagi vsega navedenega je Okrožno državno tožilstvo v Kranju dne 10. 2. 2015 izdalo odredbo, s katero je dovolilo izvajanje ukrepa tako imenovanega tajnega opazovanja F. F. in E. E., ker so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da navedena izvršujeta kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1 (člen 149.a ZKP). Navedeni ukrep je bil v nadaljevanju razširjen oziroma dovoljen tudi zoper G. G., ter večkrat podaljšan. Dne 23. 3. 2015 je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kranju odredila izvajanje ukrepa nadzora komunikacij obtoženega G. G. po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP. Navedeni ukrep je bil v nadaljevanju podaljšan in razširjen tudi zoper soobtožene F. F., E. E., H. H. in B. B. Dne 1. 10. 2016 je bilo na podlagi odredb preiskovalne sodnice v Kranju opravljenih več hišnih preiskav. Ob hišni preiskavi na naslovu prebivališča obtoženega A. A. v X je bilo temu obtožencu zaseženo med drugim tudi 10 kg konoplje.

5Na predobravnavnem naroku sta zagovornika obtoženega A. A. in C. C. predlagala, da se iz spisa izloči odredba Okrožnega državnega tožilstva v Kranju z dne 5. 2. 2015, s katero je bilo odobreno izvajanje ukrepa tako imenovanega tajnega opazovanja ter vseh dokazov, dobljenih na podlagi predmetne odredbe. Zagovornik obtoženega C. C. je predlagal, da se iz spisa izločita tudi anonimni elektronski prijavi, na podlagi katerih je bil sprožen predkazenski postopek in vseh dokazov, pridobljenih na podlagi preverjanj anonimnih prijav. Zagovornika obtoženega C. C. in B. B. sta predlagala izločitev vseh odredb preiskovalne sodnice, s katerimi je le-ta dovolila spremljanje komunikacij obtožencev ter vseh dokazov, pridobljenih na podlagi te odredbe. Zagovornik obtoženega A. A. pa je predlagal tudi izločitev zapisnika o opravi hišne preiskave pri A. A. z dne 1. 10. 2015 in vseh dokazov, ki temeljijo na izsledkih opravljene hišne preiskave.

6Zagovornik obtoženega A. A. je že tekom preiskave predlagal izločitev dokazov, dobljenih na podlagi odredbe državnega tožilstva za tajno opazovanje in odredb preiskovalne sodnice za spremljanje telekomunikacij ter dokazov, dobljenih na podlagi teh dokazov. Njegov predlog je bil s sklepom preiskovalne sodnice I Kpr 37577/2015 z dne 16. decembra 2015 zavrnjen, pritožba obtoženčevega zagovornika je bil zavrnjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 37577/2015 z dne 26. januarja 2016.

7Vsi zagovorniki izpodbijajo zakonitost odredbe Okrožnega državnega tožilstva v Kranju za odreditev ukrepa tajnega opazovanja. Obtoženi A. A. in njegov zagovornik pa izpodbijata tudi zakonitost opravljene hišne preiskave pri navedenem obtožencu v X.

K zakonitosti odredbe Okrožnega državnega tožilstva v Kranju KR-Ktpp-Z/2/2015 z dne 5. 2. 2015

8Pritožniki neutemeljeno zatrjujejo, da je anonimni prijavi policija poslala sama sebi, teh navedb z ničemer ne konkretizirajo in v podporo tudi ne navedejo nobenega dokaza. Obramba svojo tezo, da naj bi policija delala nezakonito, gradi zgolj na okoliščini, da je bilo v nekaterih sodnih postopkih ugotovljeno, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito. Vendar navedeno samo po sebi ne more zbuditi dvoma v zakonitost dela policije v konkretnem predkazenskem postopku. Pritožbenemu sodišču se po pregledu obeh anonimnih prijav, ob upoštevanju njunih vsebin in načina zapisa, ni porodil dvom v to, da sta bili prijavi na spletno aplikacijo za anonimne prijave policije poslani dejansko s strani dveh državljanov, ki sta ocenila, da obtožena E. E. in F. F. prodajata mamilo in sta o tem obvestila policijo. Zato pritožniki pravne relevantnosti izvedbe dokaza, torej preverjanja, kdo sta dejanska pošiljatelja anonimnih prijav, niso uspeli izkazati. Posledično so brezuspešne obširne pritožbene navedbe zlasti zagovornika obtoženega C. C., da bi bila izvedba navedenega dokaza mogoča, kakor tudi sklicevanje, da se je v drugem kazenskem postopku tovrsten dokaz, to je preverjanje, od kje je bila na policijo poslana prijava, izvedel. Dokaz se v kazenskem postopku izvede samo, vkolikor se izkaže njegova pravna relevantnost, pri čemer mora biti le-ta izkazana v vsakem konkretnem kazenskem postopku. V konkretnem primeru se pritožbenemu sodišču ni pojavil nikakršen dvom v to, da sta bili anonimni prijavi dejansko poslani preko anonimne spletne aplikacije s strani državljanov, ki so zaznali izvrševanje kaznivega dejanja, in so o tem želeli obvestiti policijo, brez da bi bilo njihovo identiteto mogoče ugotoviti v nadaljnjem kazenskem postopku. Pritožbene navedbe, da naj bi bila podana velika stopnja verjetnosti, da je policija navedeni ovadbi poslala sama sebi niso prav z ničemer konkretizirane in ostajajo na ravni špekulacij, zato z njimi pritožniki ne morejo uspeti.

9Prav tako ni mogoče pritrditi pritožnikom, da bi moralo prvostopenjsko sodišče pred odločitvijo o predlogu za izločitev dokazov pridobiti podatek o tem, s katerega IP naslova sta bili poslani anonimni prijavi, ter anonimna prijavitelja zaslišati. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje izpodbijanemu sklepu, da položaja, v katerem je policija podatek o izvrševanju kaznivega dejanja pridobila na podlagi anonimne elektronske prijave, poslane na spletno stran policije, ni mogoče enačiti s položajem, ko policija podatek dobi od informatorja, ki ne želi biti imenovan. V primeru tako imenovanega anonimnega informatorja imajo policisti možnost z le-tem opraviti razgovor, v katerem lahko od informatorja pridobijo dodatne podatke in tudi preverijo, od kje so informatorju poznani podatki, ki jih pove policiji. V primeru elektronske prijave, poslane na spletno stran policije, ki zagotavlja anonimnost prijavitelju, pa, kot je navedeno že v izpodbijanem sklepu v točki 8, policisti resničnost vsebine anonimne prijave lahko preverijo zgolj na ta način, da zberejo dodatne informacije oziroma kontrolne podatke. V primeru tovrstne anonimne prijave obdolženec ni v ničemer v slabšem položaju od organov pregona, saj nobeden nima možnosti zaslišanja anonimnega prijavitelja. Drugačna pritožbena stališča so zato brezuspešna. Posledično je brezuspešno sklicevanje pritožnikov na sodno prakso, ki zahteva, da policija preveri zanesljivost anonimnega informatorja in da bi navedeno morala storiti tudi v konkretnem primeru. Citirana sodna praksa se nanaša na situacije, ko gre za policiji znanega informatorja, v obravnavani zadevi pa informator tudi policiji ni poznan.

10Upoštevaje zgoraj navedeno, pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da bi pridobitev IP naslova pošiljatelja, tudi v kolikor bi navedeno bilo tehnično mogoče, kot to zatrjujejo pritožniki v obširnih pritožbenih navedbah, vključno s priloženim magistrskim delom, izničila namen anonimnosti, ki jo prijaviteljem zagotavlja spletna stran policije z navedeno aplikacijo. Ena od nalog države je, da zagotavlja varnost državljanov, tudi s tem, da preprečuje izvrševanje kaznivih dejanj in odkriva storilce kaznivih dejanj. Z namenom izvajanja te naloge je policija ustvarila spletno aplikacijo, ki državljanom omogoča, da kazniva dejanja prijavijo, brez da bi bila identiteta prijaviteljev poznana tako državnim organom, kakor tudi osebam, zoper katere podajo prijave, torej obdolžencem in brez da bi jih bilo mogoče v nadaljnjem kazenskem postopku zaslišati. Izvedba dokaza, s katerim bi se ugotovila identiteta prijavitelja, bi pomenila zlorabo zaupanja državljanov v zagotovljeno anonimnost in posledično nezaupanje državljanov v zagotovila države in oteženo nadaljnje delo državnih organov pri odkrivanju kaznivih dejanj.

11Brezuspešno je tudi pritožbeno uveljavljanje, da so podatki, ki so jih policisti pridobili ob preverjanju anonimnih prijav, presplošni, da bi bilo mogoče šteti, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da obdolžena F. F. in E. E. izvršujeta kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1. Kot je bilo navedeno že v sklepu tukajšnjega sodišča z dne 16. 1. 2016 in je povzeto v izpodbijanem sklepu v točki 10, so policisti na podlagi anonimnih prijav zbrali povsem konkretne podatke in dokaze, ki so zadostili dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum.

12V prvi anonimni prijavi je bilo navedeno, da se konoplja prodaja na naslovu ... v Y. Policisti so na podlagi uradno razpoložljivih evidenc ugotovili, da na navedenem naslovu živi obtoženi E. E., ki je lastnik vozil Jeep tip ... in VW ..., pri čemer je nezaposlen. Iz kazenskega lista za navedenega obtoženca pa izhaja, da je bil že trikrat obsojen zaradi kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili, nazadnje na zaporno kazen s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru K 18/2007, pri čemer je bil s prestajanja kazni odpuščen dne 15. 9. 2011. V drugi anonimni prijavi pa je bilo navedeno, da F. F. iz Z. že deset let prodaja drogo, da ima več nasadov in skladišč, eno od skladišč naj bi bilo na območju X, da uporablja črnega Jeepa, da nikjer ne dela in je poln denarja. Prav tako je bilo v anonimni prijavi navedeno, da sodeluje z E. E. iz Y, ki je bil že v zaporu. Podatki navedene anonimne prijave glede E. E. (da živi v Y in da je bil na prestajanju zaporne kazni) so, kot je bilo že navedeno, potrjeni s podatki iz uradnih evidenc. Glede obtoženega F. F. pa so policisti na podlagi uradnih evidenc ugotovili, da ima prijavljen naslov na ... v Z., da je lastnik osebnega avtomobila Nissan tip ..., to je vozila oblike Jeep ter da ni zaposlen. Poleg navedenega je bilo na podlagi podatkov kazenske evidence ugotovljeno, da je bil tudi on že obsojen zaradi kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili, in mu je bila izrečena pogojna obsodba, katere preizkusna doba poteče 9. 7. 2016. Z navedenimi podatki so bile potrjene navedbe anonimnih ovadb glede obtoženega E. E. in F. F., kakor tudi podatek, da se je obtoženi E. E. že v preteklosti ukvarjal s prodajo mamil in bil zaradi tega obsojen. Ugotovljeno pa je bilo, da se je tudi obtoženi F. F. v preteklosti ukvarjal s prodajo mamil, kot je bilo prav tako navedeno v anonimni prijavi. Pritrditi je sicer pritožnikom, da predkaznovanost obeh obtožencev zaradi prodaje mamil sama po sebi ne zadošča za zaključek, da se obtoženi ukvarja s preprodajo mamil. Vendar pa navedeni podatek tudi ni zanemarljiv, saj pomeni, da obtoženi pozna tako dobavitelje, kakor tudi kupce mamil in se posledično lažje vključi v to prepovedano dejavnost, katera prav zaradi svoje prepovedanosti terja določeno stopnjo zaupanja med dobavitelji in odjemalci in se zato tretje osebe težje vključijo. Z neposredno zaznavo policistov Policijske postaje Ilirska Bistrica z dne 31. 3. 2014, se je potrdila navedba v anonimni prijavi, da obtožena E. E. in F. F. sodelujeta, saj sta bili njuni vozili opaženi, parkirani pred objektom na območju X. S tem se je potrdila tudi navedba iz anonimne prijave o delovanju obtoženega F. F. na območju X. Navedeni podatek izhaja iz uradnega zaznamka z dne 2. 2. 2015 (list. št. 20 do 22 spisa Pp 2/2015 spisa), katerega izločitev tudi v pritožbi predlaga zagovornik obtoženega B. B. V navedenem uradnem zaznamku so povzete operativne informacije, ki jih je policija zabeležila v zvezi z obtoženim E. E. in F. F. Zagovornik predlaga izločitev navedenega uradnega zaznamka iz razloga, ker ni navedeno iz katerih virov naj bi podatki, zabeleženi v tem uradnem zaznamku, izhajali. Navedeno samo po sebi ne more biti razlog za izločitev dokaza. Čeprav je pritrditi pritožniku, da pri večini podatkov dejansko ni naveden spoznavni vir, pa je to irelevantno, saj je iz obrazložitev odredb tožilstva in sodišča, s katerima je bilo odobreno izvajanje tako imenovanih posebnih preiskovalnih ukrepov po ZKP razvidno, da sta se odredbi na navedeni uradni zaznamek sklicevali zgolj v delu, da sta bili vozili obeh obtožencev zapaženi na območju X. Za navedeni podatek pa je v uradnem zaznamku razvidno, da so do njega prišli policisti Policijske postaje Ilirske Bistrice na podlagi lastne zaznave.

13Kot je bilo navedeno že v sklepu tukajšnjega sodišča z dne 26. 1. 2016 in je pravilno poudarjeno tudi v izpodbijanem sklepu, pa je nosilna in tudi preverljiva podlaga za sklep o utemeljenih razlogih za sum, da obtoženi F. F., ki pri tem sodeluje s soobtoženim E. E., prodaja konopljo, uradni zaznamek o izjavi osumljenega I. I. z dne 27. 5. 2013, ki je med drugim povedal, da je mamilo večkrat kupil od obtoženega F. F., ter uradna zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 28. 3. 2014 in z dne 1. 7. 2014 z J. J., kateri je, ko mu je bila zasežena konoplja, obakrat povedal, da jo je kupil od obtoženega F. F. Ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da sta uradna zaznamka povsem identična, kar naj bi že samo po sebi vzbudilo dvom v verodostojnost uradnih zaznamkov. V obeh uradnih zaznamkih je opisana po vsebini enaka situacija, da je bil J. J. s strani policista K. K. ustavljen ob nadzoru prometa na območju Z. in mu je bila zasežena konoplja, za katero je povedal, da jo je kupil od obtoženega F. F. Vendar sta vsebini uradnih zaznamkov nekoliko različni, tako glede podatka, od kje je J. J. vzel in izročil mamilo, različen je tudi podatek o tem, koliko časa kupuje mamilo in kolikšna je cena, ki jo zanj plačuje.

14Na podlagi vsega navedenega so tudi po oceni pritožbenega sodišča podatki obeh anonimnih prijav, ki so bili potrjeni s kontrolnimi podatki, ki jih je policija pridobila na podlagi lastnega dela in iz uradnih evidenc, bili zadostna podlaga za zaključek, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da obtožena E. E. in F. F. izvršujeta kaznivo dejanje neupravičene prodaje drog oziroma konoplje. Zato se pritožniki brezuspešno zavzemajo za izločitev tako anonimnih prijav, kakor tudi dokazov, zbranih na podlagi anonimnih prijav, kakor tudi odredbe državnega tožilstva za odreditev ukrepa tako imenovanega tajnega opazovanja, kakor tudi dokazov, dobljenih na podlagi te odredbe in nadaljnjih odredb, ki so dovoljevale isti ukrep.

15V tej fazi postopka se preverja zgolj, ali so podatki, ki so bili predloženi tožilstvu utemeljevali utemeljene razloge za sum, da se izvršuje kaznivo dejanje. Vsebina oziroma resničnost teh dokazov oziroma podatkov pa se preverja zgolj, v kolikor je podan dvom v verodostojnost teh podatkov oziroma se izkaže pravna relevantnost za izvedbo teh dokazov. Navedenega pa pritožniki niso izkazali, zato se brezuspešno zavzemajo, da bi bilo potrebno pred odločitvijo o zakonitosti dokazov zaslišati osebe, ki so obtožene bremenile v predkazenskem postopku, torej I. I. in J. J. Navedena bi bilo potrebno pred odločitvijo o zakonitosti dokazov zaslišati samo v primeru, če bi obramba izkazala dvom, da sta podala izjave, kot so zabeležene v uradnih zaznamkih. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da četudi osebe, ko so zaslišane v kazenskem postopku, ne potrdijo navedb iz predkazenskega postopka, ki so zabeležene v uradnih zaznamkih, na teh uradnih zaznamkih pa sta tožilec oziroma sodišče ob izdaji odredbe gradila zaključek, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da je izvršeno določeno kaznivo dejanje, to samo po sebi ne more pomeniti, da je tožilstvo oziroma sodnik izdal nezakonito odredbo.

16Na podlagi vsega navedenega se tako izkaže, da so pritožbene navedbe, v katerih pritožniki izpodbijajo zakonitost pridobljene anonimne prijave in odredbe tožilstva za odobritev ukrepa tako imenovanega tajnega opazovanja, neutemeljene.

17Pritožbenih navedb zagovornika obtoženega A. A., da v času izdaje odredbe državnega tožilstva za ukrep tako imenovanega tajnega opazovanja niso bili podani utemeljeni razlogi za sum, da kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili izvršuje tudi obtoženi A. A., so neutemeljene oziroma jih sploh ni mogoče preizkusiti, saj, kot je bilo poudarjeno že v sklepu tukajšnjega sodišča z dne 26. 1. 2016, zoper obtoženega A. A. niso bili tekom predkazenskega postopka odrejeni nobeni prikriti preiskovalni ukrepi in predkazenski postopek ni bil usmerjen v obtoženega A. A. Da obtoženi A. A. sodeluje s soobtoženci pri izvrševanju kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili se je ugotovilo šele z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov. Prva odredba, ki je bila izdana zoper obtoženega A. A. je bila odredba za odreditev hišne preiskave pri navedenem obtožencu. V času izdaje te odredbe pa so bili na podlagi dokazov, zbranih tekom izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, podani utemeljeni razlogi za sum, da pri izvrševanju kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1 z obtoženci, zoper katere se je vodil predkazenski postopek, sodeluje tudi obtoženi A. A.

Zakonitost odredbe preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Kranju Pp 2/2015 z dne 23. 3. 2015

18Zakonitost odredbe preiskovalne sodnice, s katero je le-ta odredila ukrep tako imenovanega tajnega prisluškovanja po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP nobeden od pritožnikov izrecno ne izpodbija. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da so bili ob izdaji odredbe podani utemeljeni razlogi za sum, da obtoženi G. G. v sodelovanju z obtoženim E. E. in F. F. izvršuje kaznivo dejanje neupravičene prodaje konoplje. Preiskovalni sodnici so bili poleg dokazov, na podlagi katerih je državno tožilstvo odredilo ukrep tajnega opazovanja (torej anonimni prijavi in podatki, s katerimi sta bili le-ti potrjeni, zakonitost katerih je bila obrazložena zgoraj), predloženi tudi podatki, dobljeni ob tajnem opazovanju obtoženega F. F. in E. E. S tajnim opazovanjem navedenih se je potrdilo, da se oba ukvarjata s prodajo konoplje. Tako je bil po srečanju z obtoženim F. F. ustavljen L. L., kateremu je bila ob tem zasežena konoplja. Ob tajnem opazovanju obtoženega E. E. je bilo ugotovljeno, da zahaja v naselje ... nad X v hišo, katere lastnik je obtoženi G. G., ki je v navedeni hiši tudi živel, čeprav je imel stalno prebivališče prijavljeno na naslovu obtoženega E. E. v Y. Ob opazovanju navedene hiše je bil dne 9. 3. 2015 opažen avstrijski državljan M. M., ki je iz hiše nesel škatlo, ki mu je bila kasneje zasežena in v kateri se je nahajalo šest sadik konoplje višine 13 do 17 cm. S strani Elektro ... pa je bil pridobljen podatek, da je v navedeni hiši poraba električne energije bistveno večja od povprečne porabe električne energije v slovenskem gospodinjstvu.

19Na podlagi vsega navedenega so bili tudi po oceni pritožbenega sodišča ob odreditvi tako imenovanega ukrepa tajnega prisluškovanja G. G. podani utemeljeni razlogi za sum, da kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa konoplje skupaj s soobtoženima E. E. in F. F., zoper katera je bil ukrep tako imenovanega telefonskega prisluškovanja odrejen nekoliko kasneje, izvršuje tudi obtoženi G. G. Zato je bila odredba preiskovalne sodnice za prisluškovanje telefona obtoženemu G. G., katerega številko so policisti dobili preko mobilnega operaterja, odrejena zakonito in so tudi dokazi, ki so bili zbrani na podlagi navedene odredbe, pridobljeni zakonito.

Zakonitost odredbe Okrožnega sodišča v Kranju Pp 2/2015 z dne 29. 9. 2015 za opravo hišne preiskave pri obtoženemu A. A. na N. 1 v X.

20Okrožno sodišče v Kranju je dne 29. 9. 2015 odredilo opravo hišne preiskave na naslovu stalnega prebivališča obtoženega A. A. v X, to je na N. 1. Navedeni naslov je obtoženi navedel kot naslov svojega prebivališča, ko je bil zaslišan pri preiskovalni sodnici dne 2. 10. 2015 (list. št. 1146), pri čemer je v zagovoru povedal, da je zasežena konoplja njegova in da jo ima za lastno uporabo z namenom, da bi iz nje naredil konopljino olje. Obtoženi in njegov zagovornik brezuspešno uveljavljata, da ima hiša, v kateri je obtoženi živel, dejansko naslov G. 2, X, za katero ni bila izdana odredba za opravo hišne preiskave in naj bi bila posledično hišna preiskava opravljena nezakonito.

21Iz podatkov kazenskega spisa, to je tako podatkov GURS kakor ugotovitev, ki jih je zabeležil kriminalist N. N. ob ogledu terena oziroma objekta, kjer je bila opravljena hišna preiskava, izhaja, da ima obtoženčeva mati na območju X v lasti tri parcele, na katerih so postavljene štiri stavbe, ki imajo skupno dvorišče in predstavljajo funkcionalno celoto v smislu enovitega bivanjsko-gospodarskega kompleksa. Stavbe so umeščene med N. in G. cesto, pri čemer je dostop do objektov z avtomobilom z G. ceste, peš pa z N. ceste. Od navedenih štirih stavb je samo ena primerna za bivanje. Iz podatkov GURS je razvidno, da so v času odreditve hišne preiskave, vsi štirje objekti na navedenih treh parcelah imeli zgolj eno hišno številko, to je naslov N. 1, X. Iz podatkov GURS tako izhaja, da stavba, ki je bila edina primerna za bivanje in za katero pritožnika navajata, da ima naslov G. 2, X, v času izdaje odredbe za hišno preiskavo, ni imela dodeljene posebne hišne številke oziroma naslova, temveč se je vodila pod naslovom N. 1. Da je temu tako potrjuje dejstvo, da je imel obtoženi prav na tem naslovu prijavljeno stalno bivališče, glede na njegove navedbe pa naj bi tam bival z družino, to je s partnerko in hčerko.

22Pritožbeno sodišče ob tem poudarja, da je za presojo zakonitosti hišne preiskave odločilno stanje oziroma naslov nepremičnine v času izdaje odredbe za hišno preiskavo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je bila hišna preiskava pri obtoženemu A. A. opravljena zakonito, saj se je odredba za opravo hišne preiskave glasila na naslov nepremičnine v lasti njegove mame, kjer je imel obtoženi takrat prijavljeno stalno prebivališče, to je N. 1, in kjer je dejansko tudi živel. Glede na to, da je v času izdaje odredbe za hišno preiskavo bil naslov nepremičnine v uradno dostopnih podatkih N. 1, X, ne pa G. 2, kot sedaj zatrjujeta pritožnika, je sodišče v odredbi za hišno preiskavo pravilno navedlo naslov, ki je izhajal iz uradnih evidenc za navedeno nepremičnino. Sodišče odredbe ni moglo izdati za naslov, ki v uradnih evidencah ni bil zabeležen. Hišna preiskava je bila tudi dejansko opravljena v zgradbi na navedenem naslovu, ki je bila edina primerna za bivanje in kjer je obtoženi dejansko živel s svojo družino.

23Da hiša, v kateri je prebival obtoženi, v času izdaje odredbe za hišno preiskavo ni imela naslova G. 2, X, kot to zatrjujeta oba pritožnika, nenazadnje izhaja tudi iz listin, ki jih je zagovornik naknadno priložil pritožbi in iz katerih izhaja, da je bila hišna številka G. 2, X navedeni stavbi dodeljena šele 15. 7. 2016, torej po opravljeni hišni preiskavi. Navedeno še dodatno potrjuje, da v času hišne preiskave navedena stavba ni imela naslova G. 2.

24Upoštevaje vse navedeno pritožnika s pritožbenimi navedbami, da odredba za hišno preiskavo ni obsegala nepremičnine, v kateri je obtoženi dejansko živel, in kjer je bila zasežena konoplja, ne moreta uspeti. Brezuspešno je tudi sklicevanje obtoženega na priloženo pisno izjavo sosede O. O., ki je bila tudi priča pri hišni preiskavi, saj listine njenih navedb ne podpirajo.

25Glede na vse navedeno je tudi po oceni pritožbenega sodišča izpodbijani sklep, s katerim je predsednica senata zavrnila vse predloge zagovornikov za izločitev dokazov, dobljenih tekom predkazenskega postopka, pravilen in zakonit, zato je bilo potrebno pritožbe obtoženega A. A., njegovega zagovornika ter zagovornikov obtoženega B. B. in C. C. zavrniti kot neutemeljene.