VSL sklep III Ip 1263/2016

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da se dolžniku naloži, da upniku v roku 8 dni plača 12,91 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskim zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo do plačila.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se stroški, priglašeni z vlogo z dne 22. 2. 2016, upniku ne priznajo.

2Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da nasprotuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da je sicer upravičen do priglašenih stroškov, vendar ne v tej fazi postopka. Ostala sodišča so takšne nastale izvršilne stroške priznala. V skladu z 31. členom Pravilnika o opravljanju dela izvršitelja, začne izvršitelj opravljati neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja po prejemu akta, s katerim je na podlagi zakona določen za izvršitelja v konkretni zadevi. To pomeni, da izvršitelj nemudoma po prejemu relevantne dokumentacije opravi določena dejanja, in sicer mora spis vpisati v evidenco izvršilnih zadev. V skladu z 8. členom Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, je izvršitelj upravičen do plačila za izvršilno dejanje za opravo vsakega posameznega izvršilnega dejanja, ki je potrebno za izvršbo, po tarifi tega pravilnika, veljavni v času, ko je dejanje opravil, pri čemer se upošteva vrednost točke, veljavne v času odmere. Izvršitelj je v konkretnem primeru ravnal pravilno, kot izkazujeta citirani pravni normi. Po seznanitvi je izdal stroškovnik, se pravi je ne le ravnal z vso potrebno skrbnostjo, temveč tudi v skladu s trenutno veljavno zakonodajo. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 38. členu določa, da izvršilne stroške najprej poravna upnik. V konkretnem primeru so s sporno odločitvijo naslovnega sodišča upniku nastali stroški, saj je izvršitelju poravnal zahtevani strošek. Res je sicer, da sodna praksa zavzema stališče, da sodišče posega v razmerje med izvršiteljem in upnikom samo v primeru, če upnik pred priglasitvijo stroškov vloži ugovor zoper le-tega, vendar se konkretni primer od takšnih primerov bistveno razlikuje v bistvenih okoliščinah. Takšna praksa ni ustrezna, saj upniki nikakor ne morejo trpeti stroškov zaradi domnevno neupravičenih ravnanj izvršitelja. Naslovno sodišče je v sklepu o zavrnitvi stroškov zavzelo stališče, da stroški niso v skladu z načelom ekonomičnosti in smotrnosti izvršilnega postopka, vendar pa je ob tem pozabilo na interese upnika. Takšna praksa bo povzročila nastajanje dodatnih izvršilnih stroškov zaradi zahtev za presojo obračunov. Upnik se deloma strinja z ravnanjem naslovnega sodišča, da želi preprečiti nastajanje stroškov ki niso potrebni za izvršilni postopek, ter želi s tem zaščititi dolžnika, vendar ob tem pozablja na interese upnika. Ni zanemarljivo dejstvo, da se izvršilni postopki začnejo izključno zaradi obveznosti, ki jih ima upnik do dolžnika. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče po upnikovi priglasitvi stroškov izvršiteljice po stroškovniku z dne 18. 2. 2016 ugotovilo, da iz upnikove vloge ni razvidno, zakaj naj bi bilo potrebno priglašene stroške (vpisa v evidenco in obračuna stroškov) obračunati že v tej fazi izvršbe, ko izvršba z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin sploh še ni bila opravljena. Na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ v zvezi z 61. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Ur. list RS, št. 18/2003 s spremembo) zato upniku priglašenih stroškov ni priznalo.

6Pravno podlago za izdajo delnega obračuna plačila za delo in za povračilo stroškov izvršitelja predstavlja drugi odstavek 61. člena citiranega pravilnika. Po tem določilu lahko izvršitelj izda delni obračun tudi po opravi enega ali več posameznih izvršilnih dejanj, čeprav zadeva še ni končana, če oceni, da je to potrebno glede na okoliščine in naravo zadeve. Skladno z 81. členom ZIZ so izvršilna dejanja pri izvršbi na premičnine rubež, cenitev, prodaja stvari in poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo.

7Tretji odstavek 291. člena ZIZ nalaga izvršitelju vodenje evidence o izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev. Z dodelitvijo spisa izvršitelju prevzemniku zanj nastane dolžnost spis ustrezno označiti in vnesti v svojo evidenco, kot je določeno v 30. členu citiranega pravilnika. Vpis spisa v evidenco ne predstavlja izvršilnega dejanja v smislu 81. člena ZIZ, saj gre le za (sicer nujno) administrativno opravilo, namenjeno pravilni organizaciji poslovanja izvršitelja. Seznanitev s spisom in vpis v evidenco je prvo izvršiteljevo dejanje po prevzemu spisa in mu zanj pripada plačilo v vrednosti 50 točk po prvi alineji tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Stroške vpisa v evidenco izvršiteljica tako utemeljeno zahteva od upnika, ta pa na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ od dolžnika, saj so ti stroški izvršiteljici, s tem pa upniku, že nastali.

8Vendar pa izvršiteljica zgolj po opravi vpisa spisa v evidenco skladno s citiranimi določbami še ni bila upravičena do izdaje delnega obračuna, saj v zadevi še ni opravila nobenega izmed izvršilnih dejanj, navedenih v 81. členu ZIZ. Obračun bi lahko izdala šele po opravi rubeža (stroške vpisa v evidenco pa bi lahko zahtevala tudi takrat), če bi bilo glede na okoliščine to potrebno, zato obračun stroškov že v tej fazi postopka ni bil upravičen in s tem tudi ne potreben.

9Glede na navedeno je izvršiteljica utemeljeno zahtevala plačilo za seznanitev s spisom in vpisom v evidenco v višini 50 točk, povečano za 22 % DDV, kar po vrednosti točke 0,21 EUR znese 12,81 EUR, upnik pa je povrnitev teh stroškov utemeljeno zahteval od dolžnika. Pritožba je zato v delu, v katerem se nanaša na obračun navedenega plačila za vpis spisa v evidenco, utemeljena. Ni pa izvršiteljica utemeljeno obračunala 20 točk za „obračun stroškov“, saj samega obračuna v tej fazi postopka še ni bila upravičena izdati. Pri tem ni mogoče slediti navedbam upnika, da sodišče ne bi smelo poseči v priglašene stroške, saj naj upnik utemeljeno ne bi zahteval presoje obračuna izvršitelja, ker naj bi šlo za bistveno drugačno zadevo, kot so v drugih primerih, ko upniki take zahtevke vlagajo. Če upnik v upravičenih primerih, ko torej izvršitelj od njega ne zahteva plačila potrebnih stroškov, presoje obračuna ne vloži, s tem tvega, da mu vsi stroški, ki jih zahteva v povrnitev od dolžnika, ne bodo priznani. Argument, da bodo upniki številčno vlagali zahteve za presojo obračunov, s čimer bodo za dolžnika nastajali še večji stroški, pa pri tem nima pomena, saj stroškov neupravičenih in neutemeljenih zahtev upnikov za presojo obračunov izvršiteljev nikakor ni mogoče nalagati v plačilo dolžnikom. Tako izvršitelj kot upnik lahko v izvršilnem postopku zahtevata le plačilo potrebnih stroškov, pri tem pa morata upoštevati tako pravila izvršilnega postopka kot dejansko potrebnost nastalih stroškov.

10V okviru preizkusa izpodbijanega sklepa glede pravilne uporabe materialnega prava je višje sodišče zato glede stroškov za vpis v evidenco ugodilo, izpodbijani sklep pa spremenilo tako, da je upniku priznalo 12,81 EUR, v preostalem delu, glede katerega tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Kljub delnemu uspehu v pritožbenem postopku je pritožbeno sodišče odločilo, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj so posledica naključja, ki se je primerilo upniku, zaradi česar pritožbenih stroškov ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku (prvi odstavek 156. člena ZPP v zvezi s 15. ZIZ).