VSL sklep III Ip 1361/2016

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 25. 7. 2015 zoper sklep z dne 17. 7. 2015.

2Zoper sklep vlaga dolžnik pravočasno pritožbo in navaja, da so prihodki v njegovi družini prenizki za preživetje, zato ne vidi razloga za zavrnitev oprostitve sodne takse. Obrazec ZST-1 nikjer ne zahteva, da je treba obkrožiti, da je lastnik podjetja. Podjetje mu ni izplačalo nobenega dohodka. Zunajzakonska partnerka pa ni lastnica vozila, ampak gre za leasing. Zato po njegovem prepričanju sodišča ni zavajal s podatki.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 11. člena ZST-1), v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 pa tudi, če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje, če bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje sebe in njenih družinskih članov. Stranko lahko sodišče tudi delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1). ZST-1 dalje v 12. členu določa, da sodišče odloči o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks na predlog stranke, kateremu mora stranka predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Tretji odstavek istega člena določa, da je potrebno zgoraj omenjeno izjavo izpolniti na predpisanem obrazcu. Vsebino in obliko tega obrazca določa Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri (četrti odstavek 12. člena ZST-1).

6Kot izhaja iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, je sodišče ugotovilo, da iz izjave dolžnika izhaja, da ne prejema denarne socialne pomoči in prejemkov, da ni lastnik premičnega in nepremičnega premoženja, da nima prihrankov ali kakega drugega premoženja. Iz izjave za njegovo zunajzakonsko partnerko je ugotovilo, da ta prejema 331,00 EUR neto plače mesečno, prav tako pa nima prihrankov in ni lastnica nobenega drugega premoženja. Sodišče je po uradni dolžnosti preverilo navedene podatke in ugotovilo, da je dolžnik imetnik 100% deleža v družbi B. d.o.o. v vrednosti 7.500,00 EUR, njegova zunajzakonska partnerka pa naj bi bila lastnica osebnega vozila Peugeot 207 / I.4 / i 16V. Ker je tako ugotovilo, da dolžnik v okviru predloga za oprostitev plačila taks ni navedel popolnih in resničnih podatkov, je njegovi izjavi v celoti odvzelo dokazno vrednost in posledično predlog za taksno oprostitev zavrnilo.

7Višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje presoja za napačno. Sodišče lahko po presoji višjega sodišča izjavi o premoženjskem stanju odvzame dokazno vrednost le v primeru, ko ni dvoma, da je stranka v njej namerno in z namenom oškodovanja javnih sredstev in zagotovitve premoženjske koristi sebi v njej navedla napačne podatke. Ni sicer mogoče pritrditi navedbi dolžnika, da izjava o premoženjskem stanju ne predvideva vpisa podatkov o poslovnih deležih. Tega je namreč treba vpisati pod točko 4. izjave dela B izjave o premoženjskem stanju kot kapitalsko naložbo, vendar pa ni mogoče trditi, da povprečna laična stranka pozna definicijo termina kapitalskih naložb ter tako z nenavedbo podatka o poslovnem deležu zavaja sodišče, toliko bolj zato, ker Navodilo za izpolnjevanje izjave o premoženjem stanju v tem delu ne vsebuje nikakršnih pojasnil. Dolžnik za svojo navedbo, da vozilo Peugeot 207 ni v lasti njegove zunajzakonske partnerke, temveč gre za vozilo na leasing, sicer ni predložil nobenega dokaza, vendar pa sodišče prve stopnje glede na podatke spisa tudi ni preverilo, ali gre za lastnino ali pa ga dolžnikova zunajzakonska partnerica uporablja na kakšni drugi podlagi. Iz izpiska na listovni številki 195 lastništvo vozila ne izhaja nedvoumno, zato sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja (tudi ob upoštevanju dejstva, da se skladno s 3. točko 1. odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS ne upošteva premoženje, za katero ima oseba sklenjen finančni ali poslovni najem), ko je na podlagi v izpodbijanem sklepu navedenih razlogov izjavi o premoženjskem stanju v celoti odvzelo dokazno vrednost.

8Sodišče prve stopnje bi glede na to, da je premoženje dolžnika in njegovih družinskih članov ugotavljalo po uradni dolžnosti (zakaj je to storilo, iz razlogov sicer ne izhaja), v danem primeru moralo presojati in obrazložiti, kakšen vpliv ima to premoženje na upravičenost do oprostitve plačila sodnih taks (tudi kakšna je njegova vrednost ter ali bi glede na dolžnikov celoten premoženjski položaj bila zaradi plačila sodnih taks ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegovih družinskih članov) in nasploh vse podatke iz predložene izjave. Po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, tj. zakaj meni, da niso podani pogoji iz ZST-1. Ker se sodišče v zvezi s temi okoliščinami ni opredelilo, saj je zmotno ocenilo, da dolžnik že zaradi zavajajoče izjave ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks, je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Navedeno je narekovalo ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ),

9V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v celoti presodi pogoje za oprostitev plačila sodnih taks ter svojo odločitev ustrezno obrazloži. Pri tem višje sodišče dodaja, da je skladno z ustaljeno sodno prakso glede oprostitve plačila sodnih taks potrebno smiselno izhajati iz drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), materialni položaj prosilca in njegove družine pa se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (prvi in drugi odstavek 14. člena ZBPP). Višje sodišče ob tem opozarja še na določbo prvega odstavka 11. člena in 25. člen ZSVarPre, 3. 5. in 6. člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (zlasti v zvezi s pridobivanjem podatkov iz baze podatkov rabljenih vozil o vrednosti le-teh), 17. in 18. člen ZUPJS oziroma na vse ustrezne določbe, na podlagi katerih mora sodišče odločiti, vključno z določbami 11. člena ZST-1. Pri tem mora sodišče upoštevati tudi to, da pri odločitvi ne sme biti nesorazmerno poseženo v dolžnikovo ustavno zagotovljeno pravico do dostopa do sodišča (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3033/2015 z dne 11. 11. 2015) – prodajo določenega premoženja, ki se pri presoji upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks upošteva, je glede na kratke roke za plačilo sodnih taks mogoče od dolžnika pričakovati le v zvezi s hitro unovčljivim premoženjem (primerjaj na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2012/2015 z dne 18. 11. 2015).