UPRS sodba I U 1273/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Direktorica Mestne uprave Mestne občine Ljubljana je v zadevi Javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov, ki jih bo v obdobju od 2013 do 2015 sofinancirala Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju: Javni razpis), izdala izpodbijano odločbo, po kateri se javni kulturni program predlagatelja – tožeče stranke ne sprejme v sofinanciranje (1. točka izreka) ter ugotovi, da posebni stroški postopka niso nastali (2. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da gre v zadevi za ponovni postopek odločanja o vlogi tožeče stranke, izveden na podlagi sodbe naslovnega sodišča I U 607/2013-14 z dne 16. 4. 2014, s katero je bila prva izdana odločba zaradi pomanjkljive obrazložitve odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje pristojnemu organu.

3V ponovnem postopku je strokovna komisija ponovno presodila vlogo tožeče stranke, jo obvestila o svojem predlogu in jo pozvala k izjavi, ki jo je tožeča stranka tudi podala. Pred tem se uvodoma ugotavlja še, da je na Javni razpis prispelo 28 vlog ter da je bilo pri njihovem pregledu ugotovljeno, da je bila vloga tožeča stranke popolna in pravočasna ter da tožeča stranka izpolnjuje splošne pogoje razpisa in posebne pogoje razpisa na področju A/uprizoritvene umetnosti.

4Strokovna komisija je vlogo v skladu s 119. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in 11. členom Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) ponovno presodila in ocenila po kriterijih iz Javnega razpisa. Od možnih 100 točk je program tožeče stranke tokrat prejel skupno 75 točk. Pri tem tožena stranka povzame število točk po posameznih razpisnih kriterijih (splošnih in posebnih) ter v tej zvezi navaja, da tožeča stranka načrtuje raziskovalen program, ki je specifičen in kot tak dragocen, pa tudi osmišljen, vendar usmerjen v precej ozko profilirano teoretsko in konceptualno izhodišče, ki temelji na raziskovanju sonoričnosti. Pojem sonoričnosti tožeča stranka sicer definira, pri utemeljitvi programskih enot pa na žalost ostaja na ravni splošnih opisov dogodkov, iz katerih se težje razbere temeljni umetniški koncept. Kakovost in uspešnost izvedbe programa v obdobju 2010 do 2012 je komisija ocenila visoko, ker se zaveda prepoznavnosti tožeče stranke v slovenskem prostoru, ki pa kljub temu ni izstopajoča. Glede prejetih nagrad se ugotavlja, da ni mogoče upoštevati tistih, ki jih umetnica A.A. ni prejela v letih 2010 do 2012. Visoko število točk (5 od 6) je komisija dodelila tožeči stranki za dostopnost programa, ne pa največ možnih, ker je program tožeče stranke v primerjavi z ostalimi prijavitelji, ki napovedujejo izvedbo v fizično dostopnejših dvoranah za večje število gledalcev, manj dostopen. Za kriterij „vsebinska zaokroženost programa v smiselno celoto“ je strokovna komisija dodelila 10 od 14 točk, ker je razviden temeljni umetniški koncept, ki pa ni zaokrožen v smiselno celoto. Glede „vključevanja v večje kulturne dogodke“ je komisija preučila vsako programsko enoto ter tožeči stranki zaradi jasnosti in vpetosti koncepta v obeleževanje 20-letnice delovanja neodvisne slovenske scene določila ustrezno število točk, pri čemer je dala prednost tistim projektom, ki napovedujejo aktivno vključevanje v večje kulturne dogodke in ki povezujejo večje število raznovrstnih izvajalcev. Pri kriteriju „načrtovanje večjega števila izvedb posameznih programskih enot v okviru festivalov z mednarodno udeležbo“ pa je komisija ugotovila, da tožeča stranka izkazuje primerno mednarodno sodelovanje, da pa manjkajo natančnejši terminsko in izvedbeno opredeljeni predlogi. Strokovna komisija pri pregledu prijave in vseh priloženih dokumentov tudi ni uspela zaznati bistvenejših idejnih in vsebinskih premikov v razvijanju ideje sonoričnosti. Tako je ocenila, da so predlagani projekti zanimivi, da pa ostajajo znotraj že zastavljenih raziskovalnih in estetskih okvirjev, ki jih je tožeča stranka razvijala v preteklosti.

5V nadaljevanju obrazložitve tožena stranka v celoti povzame vsebino izjave, ki jo je dala tožeča stranka na poročilo strokovne komisije, v celoti pa povzame tudi odgovor, ki ga je dala na ugovore v izjavi strokovna komisija in s katerim se v celoti strinja.

6Glede dodeljenih točk (8 od 10) za kriterij „ocena kakovosti in uspešnosti izvedbe programa v obdobju 2010 do 2012“ poudari, da je strokovna komisija visoko ocenila navedeni kriterij, ker se zaveda prepoznavnosti tožeče stranke v slovenskem prostoru, ki pa kljub vsemu ni izstopajoča, ter da se je pri ocenjevanju komisija naslonila tako na kvaliteto kot kvantiteto. Pridobljeni status delovanja (zavoda) v javnem interesu ni bil pogoj oziroma kriterij iz razpisa, upoštevati pa tudi ni mogoče točkovanj na drugih razpisih, na katere se sklicuje tožeča stranka in ki imajo drugačne cilje in kriterije.

7Glede kriterija „aktualnost ponudbe in odmevnost v strokovni javnosti, število kritiških odmevov, nagrad ipd.“, za katerega tožeča stranka navaja, da je prejela 3 od 7 točk, se ugotavlja, da je dejansko prejela 4 točke, kar priča o aktualnosti ponudbe in odmevnosti v strokovni javnosti. Nagrad, ki jih tožeča stranka ni prejela v obdobju 2010 do 2012, pa z ozirom na kriterije razpisa ni bilo mogoče upoštevati.

8Za kriterij „dostopnost programa prebivalcem in obiskovalcem MOL“ je tožeča stranka prejela visoko število točk (5 od 6), le za fizično dostopnost ji nista bili dodeljeni 2 možni točki, ker drugi prijavitelji napovedujejo izvedbo v fizično dostopnejših dvoranah, ki sprejmejo večje število gledalcev.

9Glede nestrinjanja z oceno za kriterij „pomembnost programa za kulturno ponudbo MOL in doseženo število ciljnega občinstva“ in sklicevanja na odločbo in pogodbo tožena stranka navaja, da gre za dva različna razpisa, ki imata različne kriterije in cilje in jih zato ni mogoče primerjati. Sicer pa je komisija tožeči stranki podelila 2 od 4 točk, saj ugotavlja, da je program relativno pomemben, da pa je specifičen in usmerjen v ožje profilirano skupino uporabnikov.

10Tožeča stranka se tudi pri kriteriju „vsebinska zaokroženost programa v smiselno celoto, iz katere je razviden temeljni umetniški koncept“ sklicuje na drug razpis, kar ni relevantno. Dodeljenih ji je bilo 10 od 14 točk zato, ker je razviden temeljni umetniški koncept, ki pa vsebinsko ni povsem zaokrožen.

11Za kriterij „aktualnost ter izvirnost programskega koncepta“ je komisija dodelila tožeči stranki zelo visoko število točk (9 od 10), ker meni, da je program po vsebini aktualen in izviren. Argumentaciji tožeče stranke v izjavi pa nasprotuje, saj meni, da tega, kar se ji očita, komisija ni zapisala v obrazložitvi.

12Glede kriterija „vključevanje predlagatelja v večje kulturne dogodke“ je strokovna komisija preučila vsako programsko enoto in določila število točk z ozirom na jasnost in vpetost koncepta v obeleževanje obletnice delovanja neodvisne slovenske scene. Prednost je dala projektom, ki napovedujejo vključevanje v večje kulturne dogodke in ki povezujejo večje število raznovrstnih izvajalcev.

13Za kriterij „izvedba predlaganega programskega sklopa v daljšem časovnem obdobju (skozi leto)“ je tožeča stranka prejela 2 od 3 točk, pri čemer je komisija upoštevala produkcijo tožeče stranke čez celo leto, ni pa pri tem dodelila največ možnih točk, ker je program tožeče stranke v primerjavi z drugimi prijavitelji manj jasno in podrobno argumentiran. Glede kritike B.B., na katero se sklicuje tožeča stranka, pa komisija ugotavlja, da se članek nanaša na medijsko interakcijo, ki je doživela premiero leta 2006.

14Za kriterij „reference predlagatelja in avtorjev programskih enot“ je komisija še enkrat pregledala obsežno gradivo in pri tem ugotovila, da ga je že predhodno v celoti upoštevala ter temu primerno podelila število točk (6 od 8).

15V zvezi s kriteriji „sodelovanje z drugimi kulturnimi organizacijami in posamezniki pri pripravi in izvedbi programa“, „načrtujejo večje število programskih enot v okviru programskih sklopov, postprodukcija in/ali festivali“, „vključujejo večje število izvajalcev posameznih programskih enot“, „načrtujejo večje število izvedb posameznih programskih enot v okviru festivalov z mednarodno udeležbo“ in „načrtujejo večje število programskih enot v mednarodnih koprodukcijah“ pa se ugotavlja, da nekateri predlagatelji napovedujejo še številnejše in bogatejše sodelovanje z drugimi ustvarjalci na področju kulture; oziroma da izkazujejo še večje število programskih enot; oziroma da načrtujejo programske enote z večjim številom izvajalcev, tudi tistih v mednarodnih koprodukcijah; oziroma da tožeča stranka izkazuje primerno mednarodno sodelovanje, vendar manjkajo natančnejši terminsko in izvedbeno opredeljeni predlogi, kar vse narekuje doseženo število točk (2 od 3 oziroma 15 od 20), ki sledi iz odločbe.

16Strokovna komisija zavrača uporabo izraza „ukinitev“ sonoričnega gledališča ter poudarja, da tožeča stranka ni bila nikoli programsko sofinancirana s strani tožene stranke, da pa je tožena stranka na podlagi razpisov sofinancirala njene projekte. Poudarja še, da je svoje delo opravila odgovorno in temeljito ter v skladu z Javnim razpisom. V zaključku komisija ponavlja, da je program tožeče stranke natančno osmišljen, vendar pretežno usmerjen v precej ozko profilirano teoretsko in konceptualno izhodišče, ki temelji na raziskovanju sonoričnosti. Tožeča stranka v spremnem besedilu sicer natančno definira pojem sonoričnosti, vendar pa pri utemeljitvi programskih enot manjka natančnejša umestitev v teorijo in raziskovanje, tako da utemeljitve ostajajo na ravni splošnih opisov dogodkov, iz katerih se težje razbere temeljni umetniški koncept. Poleg tega poudari še, da tožeča stranka ni edini kulturni zavod, ki se ukvarja z razvijanjem zvočne umetnosti v gledališču, kot trdi tožeča stranka v izjavi, saj se s tem ukvarja vsaj še en zavod (Zavod C.). Zato komisija (in s tem tudi tožena stranka, ki v celoti sledi razlogom komisije) ostaja pri prvotni odločitvi glede točkovanja in se zato, glede na zahtevano (81) in dodeljeno število točk (75), program tožeče stranke ne sprejme v sofinanciranje.

17Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga ugoditev tožbi ter razveljavitev Javnega razpisa, podrejeno pa razveljavitev (pravilno: odpravo) izpodbijane odločbe ter povrnitev stroškov postopka. Toži iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi navaja, da v ponovljenem postopku nezakonitosti niso bile odpravljene ter da dodeljenih 75 točk ne ustreza dejanski kvaliteti programa tožeče stranke, ki si zasluži več točk.

18Dalje navaja, da je pristojni organ brez obrazložitve tožeči stranki dodelil točke, oziroma da je bila obrazložitev predloga strokovne komisije, ki je bila tožeči stranki poslana v izjavo, ponovno skopa in kratka, vseeno pa je bila to podlaga za izdajo izpodbijane določbe. Pri tem izpostavlja, da gre v primeru tožeče stranke za zasebni zavod za uprizoritvene umetnosti, ki je mednarodno prepoznaven in ki ima kakovostno produkcijo, ki ustreza vsem merilom iz razpisa, kar je jasno razvidno iz prijave na razpis in priloženih dokumentov. V obrazložitvi odločbe so nasprotno navedene zgolj točke brez vsebinske argumentacije in brez podrobnih meril in kriterijev, iz katerih bi tožeča stranka lahko razbrala, zakaj ji je bilo dodeljeno določeno število točk. Ugotovitve strokovne komisije so preveč splošne in pavšalne glede na zelo podrobno določene splošne in posebne kriterije in glede na zahtevnost ocenjevanja tožničine vloge. Manjka tudi vsebinska primerjava z ostalimi predlagatelji. Nikjer tudi ni kriterija, kateri nivo moraš doseči, da se podelijo vse točke. Odločbe se zato ne da preizkusiti.

19V nadaljevanju tožbe tožeča stranka ugovarja številu točk po posameznih kriterijih iz razpisa.

20Pri oceni po kriterijih, ki se nanašajo na „Kakovost in uspešnost realizacije programa oziroma projektov predlagatelja v obdobju od 2010 do 2012“ po mnenju tožeče stranke neupravičeno ni bilo upoštevano dolgoletno in mednarodno delovanje tožeče stranke, ki ga dokazuje s predloženim gradivom. Reference tožeče stranke so bile obravnavane pomanjkljivo, zlasti z vidika mednarodnega sodelovanja in predstavljanja slovenske kulture na tujem. Zato se prilaga dopolnjen seznam mednarodnih dosežkov, nagrad, nominacij in partnerskih sporazumov s tujimi in domačimi produkcijskimi naslovi. Partnerstvo zlasti izkazuje konzorcij, ki deluje v Č. Kakovost in uspešnost izvedbe programa odlikuje tudi presežno število kulturnih dogodkov po pogodbi z MOL in presežno število predvidenih obiskov v Č., kjer se sicer program že izvaja. Tako je tožeča stranka v letih 2010 do 2012 realizirala kar 8 produkcij, 5 mednarodnih gostovanj, 4 festivalske nastope in 25 ponovitev na pomembnih prizoriščih. Kakovost in uspešnost izvedbe programa tožeča stranka izkazuje tudi s podeljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je leta 2012 podelilo pristojno ministrstvo.

21Pri oceni „aktualnosti ponudbe in odmevnosti v strokovni javnosti“ je tožeča stranka prejela le 3 točke od 7, čeprav je bila avtorica programa nominirana za eno najprestižnejših nagrad na področju uprizoritvenih umetnosti. Ustanoviteljica in avtorica sonoričnega gledališča A.A. je razen tega v preteklih letih prejela preko 20 stanovskih nagrad, kar daje kredibilnost in velik pomen njej osebno pa tudi programu, ki je bil predložen na razpisu. Odmevnost se izkazuje v prilogah, in sicer gre za odzive na spletu, na radiu, televiziji in v časopisih, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, izkazuje pa se tudi s predstavo sonoričnega gledališča ob 20. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko (v D.). Pri tem ni prav nič obrazloženo, zakaj so pri tožeči stranki vse reference tako malo vredne, oziroma zakaj so več vredne reference pri drugih predlagateljih, saj ni v izpodbijani odločbi nobene primerjave med programi. Zato je po mnenju tožeče stranke ocenjevanje šteti za arbitrarno in s tem nezakonito. Tožeča stranka opozarja še na različno točkovanje oziroma vrednotenje delovanja tožeče stranke in njene voditeljice v razpisnih postopkih s strani Ministrstva za kulturo (ki je tožeči stranki pri kriteriju prepoznavnosti dodelila vse možne točke) in s strani tožene stranke v konkretnem primeru.

22Neustrezna je tudi ocena po kriteriju „dostopnosti“, kjer je tožeča stranka dobila 5 točk od 6. S prizorišči in z brezplačnim programom, ki je dostopen vsem, tudi otrokom in invalidom, tožeča stranka dokazuje nasprotno. Število sedežev ni navedeno kot kriterij dostopnosti programa niti ne vpliva bistveno na kvaliteto.

23Tožeča stranka nasprotuje tudi točkovanju po kriteriju „pomembnost programa za kulturno ponudbo MOL“, kjer je dosegla 2 točki od 4. Meni, da ocena ni usklajena s predhodno izdano odločbo in pogodbo ter z odobrenim delovanjem javnega programa ter programskega upravljanja Č. V odločbi o izbiri programskega upravitelja Č. je druga komisija tožene stranke ocenila dostopnost programa z vsemi možnimi točkami, zato tokratna drugačna ocena ni razumljiva. Če je, bi morala za to obstajati utemeljena razlaga.

24Tudi pri oceni po kriteriju „vsebinska zaokroženost programa v smiselno celoto, iz katere je razviden temeljni umetniški koncept“, pri kateri je tožeča stranka dosegla 10 točk od 14, je po mnenju tožeče stranke podano neskladje med že omenjeno odločbo (z dne 20. 3. 2012) in pogodbo, ki vsebujeta pozitivno oceno ter izpodbijano odločbo. Visoke ocene (glede vsebinske zaokroženosti programa) so tudi ocene strokovnih komisij na drugih javnih razpisih (npr. za izbor programskega upravitelja Č.). Pri tem tožeča stranka trdi, da je njena programska shema za obdobje 2012 do 2015 visoko artikulirana, z vsebino za najrazličnejšo publiko ter da izkazuje kakovost, inovativnost in celovitost programa ter idejno močan avtorski koncept, kar potrjuje številčnost obiska in razvoj programa na mednarodni ravni.

25Kriterij „pomembnost programa za kulturno ponudbo MOL in doseženo število ciljnega občinstva“ je usklajen z vsemi predhodnimi odločitvami tožene stranke, ki se nanašajo na upravljanje Č., zato je nerazumljivo točkovanje z 2 točkama manj, kot je vseh možnih (4).

26Ocena „aktualnosti in izvirnosti programskega koncepta“ (9 točk od 10) vzbuja dvom v oceno „vsebinske zaokroženosti programa“ in hkrati dokazuje izviren pristop pri izvajanju programa ter izviren prenos metode enega umetnostnega področja na drugega. Obenem tožeča stranka opozarja, da je bila s strani strokovne komisije organa v upravljanju po kriteriju izvirnosti (celovitosti in zaokroženosti ter utemeljitve projekta) ocenjena z vsemi možnimi točkami.

27„Izvedba predlaganega programskega sklopa v daljšem časovnem obdobju“, ki jo tožeča stranka izkazuje s pogodbo o izvajanju programskih vsebin v Č. in drugimi podpisanimi sporazumi, in pri kateri je tožeča stranka dobila 2 točki od 3, izkazuje, da vloga ni bila obravnavana celovito ter da je strokovna komisija svoje naloge opravila pomanjkljivo in pristransko, kar zlasti (negativno) vpliva na raznolikost kulturne produkcije. Zlasti še, ker tožeča stranka s poročilom o upravljanju Č. izkazuje veliko uspešnost in razporeditev produkcije čez celotno letno oziroma triletno obdobje.

28Pri oceni „referenc predlagatelja in avtorjev programskih enot“, kjer je tožeča stranka prejela 6 od 8 točk, komisija ni upoštevala prilog in uspešne prakse izvajalcev ter dejstva, da gre za mednarodno uveljavljene in delujoče avtorje.

29V zvezi z oceno po kriteriju „sodelovanje z drugimi kulturnimi organizacijami in posamezniki pri izvedbi programa“ tožeča stranka poudari, da je v prijavni dokumentaciji navedla najbolj referenčne ustanove, organizacije in posameznike v kulturi, s katerimi ustvarja že vrsto let ter izvaja obsežen kulturni program na nacionalni in na mednarodni ravni.

30V zvezi s posebnim razpisnim kriterijem „načrtujejo večje število programskih enot v okviru programskih sklopov produkcija, postprodukcija in/ali festivali“ tožeča stranka navaja, da je samo v letu 2013 izvedla 9 premier in da je bilo izvedenih za več kot polovico premier vsaj 10 ponovitev, kar vse je razvidno že iz prijave, pa je pristojni organ to spregledal, komisija pa je imela do programa odklonilen odnos.

31Ocena po kriteriju „večje število izvajalcev posameznih programskih enot“ ni v skladu s podatki iz vloge, saj se v program vključuje večje število izvajalcev, do 15 izvajalcev na enoto.

32Nasprotuje pa tudi oceni po kriteriju „načrtujejo večje število izvedb posameznih programskih enot v okviru festivalov z mednarodno udeležbo“, kjer je dobila le 2 točki od 4. Tožeča stranka ima namreč v načrtu sodelovanje na vsaj šestih mednarodnih festivalih v naslednjih treh letih. V letu 2014 se načrtuje tudi mednarodno gostovanje v sedmih različnih državah (v EU in izven EU), kar je razvidno iz priložene dokumentacije (projekt E.) in kar je komisija očitno spregledala. Iz istih razlogov oziroma na isti podlagi, pa tožeča stranka nasprotuje tudi oceni po nadaljnjem kriteriju „načrtujejo večje število programskih enot v mednarodnih koprodukcijah in/ali gostijo tuje referenčne izvajalce“.

33Sklepno tožeča stranka poudari, da umetnost zvoka postaja ena najpomembnejših umetnosti v svetovnem prostoru, tožeča stranka pa je edini kulturni zavod, ki se deklarirano ukvarja z razvijanjem zvočne umetnosti. O kakovosti in umetniški vrednosti sonoričnega gledališča pričajo kritike in objave v medijih ter bogata vsebina programa, zato nasprotuje mnenju komisije, da gre pri predstavljenem programu za ozko profilirano teoretsko in konceptualno izhodišče. Ukinitev sonoričnega gledališča bi zato slovenskemu prostoru ne prinesla nobene koristi, lahko pa ogrozi razvoj umetnostnih praks na področju gledališča v svetovnem pomenu, saj je pomemben element uspešnega delovanja prav kulturna izmenjava s tujimi partnerji in organizacijami.

34V splošnem tožeča stranka tudi meni, da v razpisnem postopku tožena stranka ni ravnala skladno s Pravilnikom, zlasti ni odpravila kršitve iz 12. člena. Strokovna komisija namreč ni navedla vsebinskih razlogov po posameznih kriterijih iz razpisa in ni pregledala vse predložene dokumentacije, iz katere izhaja aktualnost in odmevnost delovanja tožeče stranke. Ocena ni usklajena z ocenami predhodnih odločevalcev, je nestrokovna, reference so obravnavane pomanjkljivo, navodila sodišča pa tudi v ponovnem postopku niso bila upoštevana, kar zbuja dvom v pravilnost postopka in v oceno s strani komisije.

35Pri vodenju postopka so bile po mnenju tožeče stranke storjene bistvene kršitve pravil postopka. Tako pristojni organ ni naredil seznama prispelih vlog po vrstnem redu prispetja z navedbo šifre vloge, med odpiranjem vlog ni vodil zapisnika, zapisi strokovne komisije so štirje, vsi z istim datumom in isto opravilno številko, čeprav so bile seje komisije ob različnih dneh, kar pomeni, da so bil zapisni narejeni naknadno. Strokovna komisija vlog ni obravnavala po vrstnem redu. Podrobno poročilo iz 12. člena Pravilnika ni bilo izdelano. Še manj pa je bila izdelana vsebinska obrazložitev, pri čemer se pojavi tudi dvom o tem, v kakšnih časovnih okoliščinah je, glede na obsežnost gradiva, potekalo ocenjevanje. Samo vloga tožeče stranke je vsebovala 14 projektov. Vloge zato niso mogle biti obravnavane po razpisnih kriterijih, kar kaže tudi dejstvo, da ni ocenjevalnih listov, ki bi morali biti izdelani za vsakega posameznega člana komisije in za vsak kriterij.

36Tožeča stranka poudari še, da je tožena stranka v svojem programu delovanja opredelila strateške cilje in ukrepe kulturne politike, med drugim za uprizoritvene umetnosti ter pri tem navedla, da bo prednostno zagotavljala pogoje za tiste izvajalce, ki upravljajo z javno infrastrukturo in jo dajejo v uporabo tudi drugim. Ti strateški cilji so bili podlaga tudi za obravnavani Javni razpis, pri čemer tožeča stranka meni, da izpolnjuje vse pogoje iz strateških ciljev kot tudi vse kriterije nad ravnijo točk, ki jih je potrebno doseči za sofinanciranje. Zato sodišču predlaga, da odloči po tožbenem predlogu.

37Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. K že povedanemu dodaja, da nasprotuje uporabi izraza „ukinitev sonoričnega gledališča“ ter navaja, da tožeča stranka do sedaj še ni bila nikoli programsko sofinancirana s strani tožene stranke v programskem sklopu javnih razpisov, bila pa je izbrana v okviru sofinanciranja projektov na področju uprizoritvenih umetnosti za leta 2009, 2010, 2011 in v letu 2013. Zato se z izpodbijano odločitvijo sonoričnost ne ukinja in to tudi ni namen tožene stranke.

38Tožena stranka zavrača tudi očitke o kršitvah pravil postopka. Zapisnik o odpiranju vlog je bil izdelan in se nahaja v spisih. Strokovna komisija je svoje delo opravila odgovorno in po postopku, predpisanim s Pravilnikom. Program je ocenila po kriterijih in merilih iz Javnega razpisa. Pri svojem delu je v celoti pregledala vso predloženo dokumentacijo ter na njeni podlagi ovrednotila vsako merilo, tudi tisto, ki se nanaša na aktualnost in odmevnost delovanja tožeče stranke. Odločala je zgolj na podlagi presoje kakovosti programa po predpisanih kriterijih. Pri tem tožena stranka ponovno opozori na neprimerljivost različnih razpisov ter poudarja, da uspeh na enem razpisu ne narekuje uspeha na drugem razpisu.

39Tožbena navedba, da ni bilo izdelano poročilo o ocenjevanju in vrednotenju vlog iz 12. člena Pravilnika, ne drži. Poročilo z dne 5. 4. 2013 je bilo izdelano in je priloženo spisu. Prav tako je bil izdelan in je priložen spisu Končni predlog strokovne komisije z dne 10. 4. 2013. Vpogled v vlogo oziroma spise je na željo tožeče stranke potekal takrat, ko postopek še ni bil zaključen. Zato dokumentacija, ki jo je tožeča stranka zahtevala na vpogled, še ni bila dokončna, na kar je bila tožeča stranka večkrat opozorjena. Zapisniki strokovne komisije so datirani z enakim datumom zato, ker so bili naenkrat vneseni v računalniški sistem. Imajo pa vsi svoje opravilne številke in so podpisani s strani članov komisije. Komisija si je po podatkih spisov za pregled vseh 27 prispelih vlog vzela mesec dni časa in ne 4 minute na posamezno vlogo. Ocenjevanje je potekalo na sejah ocenjevalne komisije, kjer so izpolnili ocenjevalne liste ter pripravili obrazložitev za posamezno vlogo.

40Tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in vztraja pri svojih navedbah in pri predlogih. Navaja, da daljša obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more sanirati nezakonitosti izpodbijane odločitve ter vztraja, da je bilo točkovanje arbitrarno in brez utemeljene razlage. Če pa sodišče presodi, da je ocena obrazložena, predlaga, da presoja o zatrjevanih bistvenih kršitvah pravil postopka, zlasti poda mnenje o nezadostnem in netransparentnem pojasnilu in obrazložitvi s strani tožene stranke. V nadaljevanju tožeča stranka polemizira z mnenjem strokovne komisije o ozko profiliranem teoretskem in konceptualnem izhodišču programa tožeče stranke. Poudarja inovativne pristope A.A. na področju uprizoritvene umetnosti, s katerimi širi in raziskuje gledališki medij ter podaja (pozitivne) komentarje njenega delovanja s strani tujih in domačih sodelavcev, vključno z oceno njenega opusa s strani Ministrstva za kulturo. Po vsem povedanem meni, da komisija programa tožeče stranke ni obravnavala na dovolj visoki strokovni ravni, oziroma da ni bila resnično seznanjena z njeno dejavnostjo in izrazom. Ker gre za specifično zvrst gledališke umetnosti, bi bilo primerno, da komisija v skladu z 11. členom Pravilnika pridobi mnenje še druge strokovne komisije s področja, ki ga zajema program. Ostajajo tudi nejasnosti v zvezi z delom strokovne komisije, kar kaže, da komisija ni resno in odgovorno sledila navodilom Upravnega sodišča. Pri tem tožeča stranka opozarja zlasti na vprašanje obstoja ocenjevalnih listov, na katerega tožena stranka ni v zadostni meri odgovorila. Očitno posameznih ocen ali zapisov ocen s strani posameznih članov komisije ni, kar je bistvena kršitev postopka. Isti so tudi datumi zapisnikov vseh sej komisije, kar pomeni, da so bili pripravljeni naknadno, kar je nedopustno. Tako kot je nedopustno naknadno vnašanje dokumentov (zapisnikov sej) v sistem za shranjevanje in evidentiranje dokumentov (sistem Lotus Notes). Nejasen pa ostaja poleg časovnega okvira tudi širši postopek ocenjevanja, zato tožeča stranka še vedno meni, da se v postopku pred izdajo akta ni ravnalo po pravilih postopka in da je to vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Tožeči stranki je zaradi nezakonitega akta nastala velika škoda, saj je ostala brez sredstev za razvoj svoje dejavnosti.

41Tožeča stranka še pojasnjuje, da je in zakaj je v konkretnem primeru relevanten njen status zavoda v javnem interesu ter poudarja, da izpodbijana odločitev ni oškodovala samo delovanja tožeče stranke na področju kulture, temveč hkrati onemogočila, da se uresniči interes tožene stranke, ki ga ima v zvezi z odpiranjem novega kulturnega središča (Č.), v katerega je tožena stranka že investirala določena sredstva. Manjka tudi ocena prijavljenega programa v zvezi s strategijo razvoja kulture v MOL 2012-2015, ter v tej zvezi upoštevanje dejstva, da tožeča stranka s svojim programom poleg ciljev omenjene strategije uresničuje tudi strateški cilj s področja intermedijskih umetnosti, tj. povečuje število večjih in zahtevnejših projektov, pri katerih sodeluje več izvajalcev s tega področja.

42Tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah in pojasnilih v odgovoru na tožbo. Pri tem poudarja, da je v konkretnem primeru strokovna komisija obravnavala (samo) program tožeče stranke na uprizoritvenem področju (ter ga ovrednotila z 10 točkami od 14 možnih) ter da je potrebno predmetni Javni razpis, po katerem se izbirajo projekti kot takšni, ločiti od razpisa za programsko vodenje in s tem za izbor programskega upravljalca, na katerega se v zvezi s kriterijem „vsebinska zaokroženost programa v smiselno celoto, iz katere je razviden temeljni umetniški koncept“ sklicuje tožeča stranka. Pri čemer pa je bil to le eden od kriterijev, po katerih je bil ocenjen program. Dalje navaja, da se je tožeča stranka prijavila zgolj na razpisno področje uprizoritvenih umetnosti, čeprav bi se lahko tudi na druga področja. Ker tega ni storila, se je program presojal samo z ozirom na izbrano področje. Tožena stranka nadalje poudarja, da podpira dejavnost tožeče stranke s sofinanciranjem njenih projektov ter da je bila ocena Ministrstva za kulturo o opusu tožeče stranke podana zgolj v (eni) odločbi, na katero se sklicuje tožeča stranka.

43Strokovno komisijo za uprizoritvene umetnosti sestavljajo vrhunski strokovnjaki (dr. F.F., B.B. in G.G.). Komisija je vloge ocenjevala v skladu s Strategijo razvoja, na katero se sklicuje tožeča stranka, saj je ocenjevala vloge na podlagi razpisnih kriterijev, ki sledijo ciljem Strategije. Uresničevanje ukrepa št. 2, na katerega se sklicuje tožeča stranka, pa je tožena stranka zagotovila z Javnim ciljnim razpisom za izbor programskega upravitelja Č. za obdobje 2012-2015 oziroma z izborom upravljalca, ki je tožeča stranka in ki letno od tožene stranke prejme 60 000,00 EUR.

44Očitki o nestrokovnem in nepravilnem delu strokovne komisije so neutemeljeni in brez podlage. Vse svoje naloge je komisija opravila skladno s Pravilnikom, odgovorno in vestno. Financira pa se delovanje tožeče stranke preko projektov na javnih razpisov in preko programskega upravljanja Č. Tako ne drži trditev tožeče stranka, da je ostala brez sredstev za svojo dejavnost. Status delovanja v javnem interesu ni bil kriterij po Javnem razpisu. Dodelitev statusa sama po sebi pa nič ne pove o kvaliteti konkretnega programa in ne izkazuje ne prednosti ne slabosti njegove vsebine.

45Tožeča stranka v drugi pripravljalni vlogi navaja, da popravljanje odločitve za nazaj ni dopustno. Odločba v osnovnem postopku ni bila zakonita, zato je bil nezakonit celoten razpis. Razlogi (prve) odločbe so poleg tega nerazumljivi in kažejo na nerazumevanje koncepta sonorične umetnosti s strani komisije. Ker ni obrazložitve, ocene oziroma ocenjene vrednosti s strani komisije ni mogoče preveriti, kar kaže na arbitrarnost. Na arbirarnost pa kaže tudi celotna dokumentacija v zvezi z odločanjem o vlogi tožeče stranke. Avtorica A.A. že vrsto let razvija inovacije na področju glasbe in zvoka in je bila v zadnjem obdobju večkrat nagrajena, kar bi moralo biti upoštevano pri točkovanju. Navedbe toženke v zvezi s podeljevanjem sredstev nimajo zveze z zadevnim razpisom. Dejstvo je, da program ni bil obravnavan na dovolj strokovni ravni, komisija pa je spregledala možnost, da pridobi mnenje druge komisije. Manjka tudi ocena primerljivosti med posameznimi vlogami, ponovno pa naj se presodi tudi strokovnost komisije.

46Tožena stranka v drugi pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah in predlogih. Z ozirom na navedbe tožeče stranke v drugi pripravljalni vlogi navaja, da je v ponovnem postopku znova odločala o vlogi tožeče stranke ter da je bila po izvedenem postopku izdana nova odločba. Tako da ni šlo za popravljanje odločbe za nazaj niti se ni posegalo v odločitev o razpisu, kot zatrjuje tožeča stranka. Netočne so tudi navedbe o delu komisije, ki je bila sestavljena iz vrhunskih strokovnjakov. Tožena stranka zato v nadaljevanju prereka vse navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na očitane kršitve pravil postopka.

47Na naroku za glavno obravnavo stranki vztrajata pri svojih navedbah in predlogih.

48Tožba ni utemeljena.

49V zadevi ni sporno, da program, ki ga je tožeča stranka prijavila na Javni razpis, ustreza merilom iz razpisa, oziroma da izpolnjuje splošne in posebne pogoje razpisa za področje A/uprizoritvene umetnosti, na katero se nanaša njena prijava. Sporno je število točk (75), ki jih je vloga tožeče stranke dosegla pri ponovnem ocenjevanju s strani strokovne komisije in s katerim ni dosegla praga 81 točk, ki je bil v Javnem razpisu določen kot prag za sofinanciranje kulturnih programov. Sporen pa je tudi postopek ocenjevanja, za katerega tožeča stranka trdi, da ni potekal pravilno in da so podane bistvene kršitve pravil postopka, ki narekujejo ukrepanje sodišča v skladu s tožbenim predlogom.

50Po pregledu celotnih upravnih spisov ter sodnega spisa I U 607/2013 sodišče sodi, da zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka niso podane. V čem naj bi okoliščina, da ni bil narejen seznam prispelih vlog po vrstnem redu prispetja, vplivala na odločitev, tožeča stranka ne pove. Prav tako ne pove, v čem naj bi vlivalo na odločitev neustrezno datiranje zapisnikov strokovne komisije ter zatrjevano dejstvo, da se vloge niso obravnavale po vrstnem redu. Zapisnik o odpiranju vlog se nahaja v upravnih spisih in torej ne drži tožbena trditev, da se zapisnik ni vodil. V nasprotju s spisi je tudi tožbena trditev, da ni bilo izdelano podrobno poročilo iz 12. člena Pravilnika. Omenjeno poročilo, ki je v spisih, vsebuje tako število doseženih točk po posameznih kriterijih iz razpisa kot tudi vsebinsko obrazložitev opravljenega točkovanja. S tem po presoji sodišča zadosti zahtevam omenjenega 12. člena Pravilnika, po katerih mora poročilo strokovne komisije vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta. Predvsem pa ne drži tožbena trditev, da je brez vsebinske obrazložitve (in da so navedene samo točke) izpodbijana odločba. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ki se povzema v tej sodbi (2. do 16. odstavek), namreč jasno sledi, da so razlogi za točkovanje sedaj navedeni in da je iz odločbe mogoče razbrati, zakaj je bilo tožeči stranki po posameznih kriterijih, za katere sama navaja, da so določeni zelo podrobno, dodeljeno določeno število točk. To pa po eni strani pomeni, da je tožena stranka ravnala v skladu z napotki sodišča, ki jih vsebuje sodba I U 607/2013-14, izdana v prvem postopku, in po drugi strani, da je mogoče preizkusiti pravilnost izpodbijane odločitve. Ustrezno pa tožena stranka pojasni tudi, kako je potekalo ocenjevanje in zakaj je v spisih le en ocenjevalni list, ter na ta način v celoti in prepričljivo odgovori na tožbeni očitek, da manjkajo ocenjevalni listi posameznih članov komisije. Sodišče k temu dodaja, da v ZUJIK in Pravilniku ni posebnih določb o tem, na kakšen način poteka ocenjevanje vlog s strani strokovne komisije. Določeno je le, da strokovna komisija razvrsti vse kulturne programe oziroma kulturne projekte, ki so vsebovani v ustreznih vlogah, glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje, kot so bili določeni v razpisu (drugi odstavek 119. člena ZUJIK), oziroma da oceni in ovrednoti programe in projekte glede na v razpisu določen namen in cilje ter strokovne in druge kriterije iz razpisa (tretji odstavek 11. člena Pravilnika). Zato tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da ocenjevanje vlog ni potekalo skladno s predpisi.

51Tožeča stranka pa po presoji sodišča tudi ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na vsebino izpodbijane odločitve. Razlogi, ki so navedeni za (ne)dodeljeno število točk po posameznih kriterijih in ki jim tožeča stranka ugovarja v tožbi in pred tem že v izjavi, so po presoji sodišča dovolj logični in prepričljivi. Tako se pri posameznih kriterijih utemeljeno in skladno s pogoji razpisa ugotavlja, da kakovosti in uspešnosti programa ter referenc in odmevnosti v strokovni javnosti ni mogoče dokazovati z gradivom, ki se ne naša na obdobje, ki je določeno z Javnim razpisom. Prav tako se pravilno navaja, da status zavoda v javnem interesu, na katerega se sklicuje tožeča stranka kot na posebno okoliščino, ki bi jo bilo treba upoštevati pri odločanju, po kriterijih razpisa in s tem za ocenjevanje ni relevanten. Pa tudi, da ocene, ki jo je opravila komisija po posameznih kriterijih v konkretnem primeru, ni mogoče primerjati z ocenami, ki so bile narejene pri drugih razpisih (npr. pri izbiri programskega upravitelja Č.). V tej zvezi so navedeni konkretni razlogi za drugačno oceno (drugačni cilji, pogoji razpisa), zato ni utemeljen tožbeni očitek, da za neupoštevanje drugačnih ocen ne obstaja utemeljena razlaga. Število sedežev res ni navedeno kot poseben kriterij, ga je pa mogoče upoštevati v okviru kriterija dostopnosti, kot to po presoji sodišča pri odločanju pravilno naredi tožena stranka. Neskladna z razpisom in razpisnimi kriteriji, ki se nanašajo na (večji) obseg sodelovanja z drugimi izvajalci oziroma na (večje) število programskih enot ter (večje) število izvajalcev, tudi ni primerjava vloge tožeče stranke z vlogami ostalih prijaviteljev ter točkovanje na podlagi opravljene primerjave. Katerih prilog in katere prakse tožena stranka ni upoštevala, pa tožeča stranka (npr. pri oceni „referenc predlagatelja ...“) konkretno ne pove, tako kot tudi konkretno ne ugovarja ugotovitvam, da drugi prijavitelji v večji meri izpolnjujejo omenjene kriterije iz razpisa.

52Sodišče se, kot je poudarilo že v sodbi I U 607/2013-14, ne spušča v strokovno presojo komisije, kamor sodi npr. ugotovitev, da je program relativno pomemben, da je specifičen in da je usmerjen v ožje profilirano skupino uporabnikov; da temeljni umetniški koncept vsebinsko ni povsem zaokrožen; da je program v primerjavi z drugimi prijavitelji manj jasno in podrobno argumentiran; ter da v zvezi z načrtovanim mednarodnim sodelovanjem manjkajo terminsko in izvedbeno opredeljeni predlogi. Za takšen – strokoven pa je šteti tudi zaključek, da je „program tožeče stranke natančno osmišljen, vendar pretežno usmerjen v ozko profilirano teoretsko in konceptualno izhodišče, ki temelji na raziskovanju sonoričnosti; ter da tožeča stranka v spremnem besedilu sicer natančno definira pojem sonoričnosti, vendar pa pri utemeljitvi programskih enot manjka natančnejša umestitev v teorijo in raziskovanje, tako da utemeljitve ostajajo na ravni splošnih opisov dogodkov, od katerih se težje razbere temeljni umetniški koncept“.

53Strateški cilji na področju kulture in ukrepi kulturne politike so bili, kot sledi iz 3. točke razpisa, podlaga za Javni razpis in s tem za kriterije iz razpisa. Tožeča stranka zato ne more biti uspešna z ugovorom, da tožena stranka pri odločanju tem ciljem oziroma politiki ni sledila.

54Pravilno pa tožena stranka v drugi pripravljalni vlogi odgovarja tudi, da v primeru izpodbijane odločbe ne gre za popravljanje odločitve „za nazaj“, temveč da gre za ponovno odločanje o vlogi tožeče stranke, kot je bilo naloženo z že omenjeno sodbo (I U 607/2013-14). Ne posega pa navedena sodba v veljavnost Javnega razpisa, zato za razveljavitev razpisa v ponovnem postopku in s tem za primarni tožbeni predlog ni nobene podlage. Glede tožbenih očitkov o nestrokovnem delu komisije sodišče ugotavlja, da so povsem splošni in jih zato, z ozirom na obširna pojasnila tožene stranke o sestavi in strokovnosti posameznih članov komisije, ni bilo mogoče upoštevati. Brez utemeljitve pa je ostal tudi predlog za zaslišanje zakonite zastopnice tožeče stranke in strokovne sodelavke tožene stranke. Sodišče zato dokaznim predlogom v tej smeri ni sledilo.

55V ostalem sodišče sledi razlogom izpodbijane odločbe in se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje. In ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

56Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.