VSK sklep Cpg 371/93

Ob reševanju pritožbe zastavnega dolžnika se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se ugovoru zastavnega dolžnika ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zastavnega dolžnika zavrnilo.

Zoper ta sklep se pritožuje zastavni dolžnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj ga pritožbeno sodišče spremeni, tako da ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi, podrejeno pa, da ga spremeni in zastavitelja napoti na pravdo.

V pritožbi zastavni dolžnik opisuje pravna razmerja med upnikom, dolžnikom in zastaviteljem. Navaja, da se je dolžnik zavezal postaviti PVC linijo, ki pa ni bila postavljena v skladu s pogodbenimi pogoji. Dolžnik si je sredstva sposodil pri upniku, pri čemer je zastavitelj nastopil kot garant za vrnitev tega zneska. Kljub temu, da PVC linija ne deluje, bi moral sedaj plačati zastavitelj dolžniku tako ceno za to linijo kot še enkrat kupnino upniku.

Ob reševanju pritožbe zastavnega dolžnika, ki v predmetni zadevi dejansko nastopa kot dolžnik, saj se izvršba vodi zoper njega, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje zoper dolžnika vodi izvršbo v nasprotju z določili 16., 17. in 251.a do 215.f členov ZIP. Izvršilni naslov v predmetni zadevi zoper zastavnega dolžnika naj bi bil sporazum, sklenjen med upnikom in dolžnikom v skladu z določili 251.a in sledečih členov ZIP dne 15.9.1992. Ta sporazum, ki po podatkih v spisu niti ni podpisan od sodnice, pa je kot rečeno sklenjen med upnikom in tretjo osebo kot zastavnim dolžnikom in na podlagi tega sporazuma sedaj upnik zoper tretjo osebo kot zastavnega dolžnika vodi izvršbo. Iz določil 251.a in sledečih členov ZIP pa jasno izhaja, da sporazum, ki je lahko po 2. odstavku 251. člena ZIP sodna poravnava in s tem izvršilni naslov, skleneta le upnik in dolžnik in da torej s takim sporazumom ne more biti zajet kot dolžnik tretja oseba kot zastavni dolžnik. Tako pri predmetnem sporazumu iz že omenjenih razlogov ne gre za izvršilni naslov, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe zastavnega dolžnika po uradni dolžnosti sklep sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, sam izvršilni predlog upnika pa zavrnilo, ker kot rečeno, za tak predlog upnik ne razpolaga z izvršilnim naslovom.