VSL sklep II Cp 923/2016

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki postavilo skrbnico in sicer A. A., odvetnico na X.

2Zoper sklep je nasprotna udeleženka vložila pravočasno pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da v izreku sklepa ni napisano zakaj in za kdaj se postavi skrbnik, kar je bistveni pogoj. Sodišče ne pove, da je v teku postopek na drugi stopnji pred Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, v katerem nasprotna udeleženka izpodbija veljavnost odločbe o tem, da je CSD X skrbnik. Sodišče je prezrlo pooblastilo B. B. odvetnici S., ki jo sicer že ves čas zastopa pred sodišči in pred CSD. Izrecno se pritožuje zoper postavitev odvetnice z območja X, ker vse postopke, ki se že leta vodijo pred sodišči, vodi v bistvu CSD X, ki je po oceni nasprotne udeleženke povezan z vsemi inštitucijami, tudi s sodišči. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je demenca „napadla“ nasprotno udeleženko šele leta 2015. Zato ni razloga, da je v tem postopku ne zastopa odvetnica S., kot prvotno. Ves postopek se je namreč začel v zvezi z izpodbijanjem darilne pogodbe pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kjer so na predlog, tudi lokalnih veljakov, prezrli tako odvetnico kot prištevnost tožnice (v tem postopku nasprotne udeleženke).

3Pritožba ni utemeljena.

4Na predlog Centra za socialno delo X teče nepravdni postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki B. B. Udeleženca v takšnem postopku sta poleg predlagatelja in osebe, o kateri se vodi postopek, vedno(1) tudi skrbnik osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost ter pristojni center za socialno delo (v konkretnem primeru je ta udeležen že kot predlagatelj postopka). Pravilno in zakonito je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki postavilo skrbnico (46. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Skrbnik nima položaja pooblaščenca osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, ampak je v takšnem postopku samostojen udeleženec, zato so brezpredmetne pritožbene navedbe, da nasprotno udeleženko že zastopa pooblaščenka (hči C., njo pa odvetnica).

5Za skrbnico je sodišče prve stopnje postavilo A. A., odvetnico na X. Pavšalne pritožbene navedbe o povezavi predlagatelja s sodišči, ne izkazujejo, da med skrbnico (glede katere pritožnica ne zatrjuje, da je kakorkoli povezana s predlagateljem) in nasprotno udeleženko obstoji kolizija interesov, ki bi narekovala morebitno drugačno odločitev glede osebe skrbnika.

6Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Če pritožbeno sodišče na kakšno pritožbeno navedbo ni odgovorilo, ni šlo za navedbo odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------

Op. št. (1): Glej komentar k 46. členu, Nepravdni postopek zakon s komentarjem, ČZ Uradni list SRS, 1989.