VSL sklep IV Cp 797/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se glasi:

1. „Sodni izvedenki A. A., se odmeri nagrada v višini 259,36 EUR, kar se nakaže na transakcijski račun št. 000, odprt pri banki ...

2. Izvedenka ni zavezanka za plačilo DDV, njena davčna številka je 000.

3. Nagrada in stroški izvedenke bodo izplačani iz predujma, ki ga je založila nasprotna udeleženka.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

III. Udeleženca sama nosita svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je sodni izvedenki odmerilo nagrado v višini 400,36 EUR (I. točka izreka), ugotovilo, da izvedenka ni zavezanka za plačilo DDV in njeno davčno številko (II. točka izreka) in odločilo, da se nagrada in stroški izvedenke izplačajo iz predujma, ki ga je založila nasprotna udeleženka (III. točka izreka). Nasprotni udeleženki je naložilo založitev manjkajočega predujma v višini 60,56 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa.

2Nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi prvostopenjskemu sodišču očita kršitev 153. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker stroškov ustne podaje izvedenskega mnenja ni naložilo v plačilo predlagatelju, ki je zahteval njegovo dopolnitev. Pritožnica poudarja, da je sodišče nepravilno odmerilo nagrado izvedenki, in sicer je previsoko priznalo strošek za pripravo na podajanje ustnega izvedenskega mnenja (za zahtevno namesto za manj zahtevno mnenje), za ustno podajanje izvida (ki je trajalo le eno uro) in čas potovanja na relaciji Celje – Ljubljana Celje, saj pot traja eno uro. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, oziroma podredno, njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek prvostopenjskemu sodišču.

3Predlagatelj je na pritožbo pravočasno odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Ker gre v obravnavani zadevi za odločitev o nagradi izvedenca, ki ne presega 800 EUR, je za odločanje o tej zadevi pristojna sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).

6Pritožnica se neupravičeno zavzema za naložitev plačila stroškov dodatne podaje izvedenskega mnenja izključno predlagatelju. Izvedba dokaza z izvedenko je bila namreč potrebna zaradi ugotovitve, kakšna odločitev o stikih je v največjo korist otroka, kar je bilo v interesu obeh udeležencev. Stroški sodne izvedenke torej predstavljajo skupne stroške postopka, za katere je prav, da jih udeleženca trpita po enakih delih. Zato vsak udeleženec krije polovico stroškov za izvedbo tega dokaza (drugi odstavek 35. člena ZNP).

7V konkretnem primeru je sodišče izvedenko s področja psihologije, v zvezi z že podanim pisnim izvedenskim mnenjem 1. 7. 2015, na naroku za glavno obravnavo 27. 10. 2015 še zaslišalo (list. št. 163, 164). Pritožba utemeljeno opozarja, da je prvostopenjsko sodišče previsoko odmerilo stroške izvedenke za ustno podajanje izvida in mnenja po 52. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), ki za pripravo na ustno podajanje mnenja določa nagrado glede na zahtevnost izvedenskega opravila. Nasprotna udeleženka utemeljeno graja uvrstitev dopolnitve mnenja med zelo zahtevna. Izvedenka ni obrazložila, zakaj meni, da je šlo za ustno podajo zahtevnega mnenja, odgovori na postavljena vprašanja predlagatelja pa niso zahtevali posebne dodatne priprave (list. št. 129 -131). Izvedenka je namreč zgolj obrazložila, zakaj je za otroka pri vikend stikih koristno, da se vrne na dom že v nedeljo, odpravila nejasnost glede vprašanja, ali je otroku v korist, da je v času poletnih počitnic pri očetu v juliju dvakrat po en teden in v avgustu dvakrat po en teden ter pojasnila, zakaj bo preživljanje jesenskih, zimskih in prvomajskih počitnic aktualno šele ob všolanju otroka. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi lahko to dopolnitev zato označili zgolj kot manj zahtevno, kar pomeni, da bi izvedenki pripadal znesek 92,00 EUR (1. alineja prvega odstavka 52. člena Pravilnika). Drži tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje previsok znesek izvedenki priznalo za ustno podajanje izvedenskega mnenja. To je po trditvah pritožnice trajalo le eno uro, medtem ko je v preostalem času naroka 27. 10. 2015 sodišče zasliševalo udeleženca. Skladno z drugim odstavkom 52. člena Pravilnika izvedenki pripada 35,00 EUR za vsake začete pol ure ustnega podajanja izvida in mnenja, torej 70,00 EUR. Za preostale priglašene tri začete pol ure(1), izvedenki pripada za navzočnost na sodišču med narokom za vsake začete pol ure čakanja 10,00 EUR, skupaj torej 30,00 EUR (tretji odstavek 52. člena Pravilnika). Prav ima nadalje pritožba, da čas potovanja iz Celja v Ljubljano traja eno uro, kar pomeni, da izvedenki za čas potovanja pripade 20,00 EUR za vsake začete pol ure v eno smer, oziroma 40,00 EUR za čas potovanja v obe smeti (četrti odstavek 52. člena Pravilnika) ter 27,36 EUR iz naslova potnih stroškov (relacija Celje – Ljubljana in nazaj). Skupni stroški izvedenke tako znašajo 259,36 EUR.

8Ob povedanem je bilo treba pritožbi nasprotne udeleženke delno ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 16. 11. 2015 spremeniti tako, da znaša nagrada izvedenke 259,36 EUR kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP in 37. členom ZNP).

9O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške.

-------------

Op. št. (1): V skladu s stroškovnikom (list. št. 170), s katerim je sodna izvedenka priglasila 5 x začete pol ure.