UPRS sodba U 1866/2008

Tožbi se ugodi in se odločba Carinskega urada A., št. … z dne 11. 2. 2008, odpravi in zadeva vrne Carinskemu uradu A. v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 350,00 EUR, povečane za 20 % DDV v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z izpodbijano odločbo je Carinski urad A. zahtevek tožnika za pridobitev dovoljenja za pooblaščenega prejemnika trošarinskih izdelkov zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 3. 9. 2007 vložil vlogo za pridobitev dovoljenja za pooblaščenega prejemnika, v kateri je navedel, da predvideva v okviru svoje dejavnosti v odlogu plačila trošarine prejem naslednjih trošarinskih izdelkov: plinsko olje iz tarifne št. 2710 19 41 (D-2), v dvanajstmesečni količini 2.500.000 litrov; plinsko olje iz tarifne št. 2710 19 45 (KOEL), v dvanajstmesečni količini 3.500.000 litrov; motorni bencin iz tarifne št. 2710 11 45 (NMB95), v dvanajstmesečni količini 1.200.000 litrov; biogorivo iz tarifne št. 3824 90 98, v dvanajstmesečni količini 500.000 litrov. V posebnem ugotovitvenem postopku za presojo upravičenosti tožnika za pridobitev dovoljenja za pooblaščenega prejemnika je prvostopni organ po uradni dolžnosti pridobil še ostale podatke iz uradnih evidenc, ki se nanašajo na poslovanje družbe in oseb, povezanih z njo, ter v skladu z 51. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 49/04 s spremembami, dalje Pravilnik) zaradi možnosti zagotovitve izvajanja posebnih ukrepov trošarinskega nadzora, obiskal tožnika na sedežu in pregledal evidence, ki se nanašajo na poslovanje tožnika, kot tudi predvideno mesto prejema naftnih derivatov oz. skladišče naftnih derivatov kapacitete 700.000 litrov na naslovu … ulica št. … v A. O ugotovitvah je izdal zapisnik z dne 4. 1. 2008, na katerega je tožnik podal pripombe, ki jih prvostopni organ ni upošteval in se je o njih izrekel v izpodbijani odločbi. Prvostopni organ se sklicuje na določbe 1. odstavka 125. člena in 145. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, dalje ZUP) v zvezi z posebnim ugotovitvenim postopkom ter na določbe 29.a člena in 61. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/98 s spremembami, dalje ZTro) in 2. odstavek 18. člena in 51. člena Pravilnika. Prvostopni organ je v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovil, da družbo B. d.o.o., ustanovljeno 20. 3. 2007, lastniško in vodstveno obvladujejo ljudje, ki so bili predhodno zaposleni v družbi C. d.o.o., … ulica št. …, D., do katerega ima Carinski urad A. odprte terjatve, ki so nastale zaradi nedopustnega ravnanja nekaterih oseb, ki so sedaj zaposlene, oz. so v novi družbi zopet odgovorne za ravnanje s trošarinskimi izdelki, tako E.E., ustanovitelj in zakoniti zastopnik družbe C. d.o.o, odgovoren za trošarinski dolg s strani družbe C. d.o.o., ki je v družbi tožnika B. d.o.o. (ustanoviteljica družbe je F.F., ki je v zakonski oz. sorodstveni vezi z E.E.) ponovno predviden za odgovorno osebo za poslovanje s trošarinskimi izdelki in gre v skladu z 18. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, dalje ZFPPIPP) za ožje povezane osebe. Ob tem ne gre zanemariti, da je tožnik registriran na naslovu … ulica št. …, D., kjer imata zakonca prijavljeno stalno prebivališče oz. na njunem domačem naslovu. Prav tako je prvostopni organ ugotovil, da se poslovanje družbe B. d.o.o. odvija v prostorih na naslovu … ulica št. …, D., kjer je registrirano in ima poslovni sedež tudi podjetje C. d.o.o., ki so po izjavi tožnika last E.E. (st.) in jih ima tožnik v najemu, čeprav ne razpolaga z najemno pogodbo. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da je bil celotni vozni park družbe C. d.o.o., na katerem ni bila vpisana zastavna pravica, prenešen na tožnika oz. je tožnik za omenjena vozila prevzel leasing. Prvostopni organ iz navedenega zaključuje, da je družba C. d.o.o. v izogib plačila trošarinskih dajatev prenehala s poslovanjem in celotni dejavnost prenesla na tožnika in da gre pri družbi C. d.o.o. za izogib plačila trošarinskega dolga. Glede pripomb tožnika, da gre za novo gospodarsko družbo, ki izpolnjuje vse pogoje iz 29. člena ZTro, ki nima nobene pravne povezave z družbo C. d.o.o., ter da je prevzela zaposlene, in vozni park odkupila. Za najemno pogodbo za najeto skladišče v A. ni potrebna notarska overovitev, prvostopni organ pa ni oporekal dejstvu, da je tožnik pravno formalno nova družba in da z vidika trošarinske zakonodaje ni sporno dejstvo, da je zaposlil nekatere zaposlene iz družbe C. d.o.o. in prevzel leasing pogodbe in vozni parka od družbe C. d.o.o.. Kot nesporno pa ugotovlja, da so vsa sredstva, kupci in ljudje iz družbe C. d.o.o. preneseni na družbo B. d.o.o., da se z zaprtjem TRR in prenehanjem s poslovanjem želi družba C. d.o.o. izogniti plačilu trošarinskega dolga, za kar je odgovoren zakoniti zastopnik družbe C. d.o.o., E.E., ki je v družbi tožnika ponovno zadolžen in odgovoren za poslovanje s trošarinskimi izdelki. Glede pripombe tožnika, da redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti (kar potrjuje s potrdilom davčnega organa), prvostopni organ navaja, da tožnik do sedaj ni izvajal trošarinskih in carinskih postopkov, zato tudi ne more imeti obveznosti. Pri tem se sklicuje na 29.a člen ZTro, po katerem mora pooblaščeni prejemnik po prejemu dovoljenja, med ostalimi redno izpolnjevati davčne in carinske obveznosti. V tej zvezi navaja, da glede na to, da je v družbi B. d.o.o. odgovoren za trošarinske postopke E.E., ki je z opustitvijo dolžnega ravnanja v družbi C. d.o.o. povzročil nastali trošarinski dolg, prvostopni organ predvideva, da bi ponovno lahko prišlo do izogibanja trošarinski zakonodaji in neizpolnjevanja 4. alinee 4. točke 29.a člena ZTro. Na pripombo tožnika glede predložitve ustrezne bančne garancije za zanesljivo zavarovanje trošarinskih obveznosti pa prvostopni organ navaja, da je kljub predloženemu ustreznemu inštrumentu za zavarovanje trošarinskih obveznosti za družbo C. d.o.o., s strani E.E. prišlo zaradi nezakonitega ravnanja do nastanka trošarinskega dolga, ki ga z bančno garancijo, ki jo je predložil, ne da poravnati, ker je bila višina garancija določena na podlagi netočnih podatkov ter glede na te izkušnje ni mogoče določiti posebnih ukrepov v skladu z 51. členom Pravilnika, ki bi določil učinkovit nadzor nad izvajanjem določil ZTro. Zato je prvostopni organ v skladu s 4. alineo 4. točke 29.a člena ZTro in 51. člena Pravilnika zavrnil zahtevo za izdajo dovoljenja tožniku za pooblaščenega prejemnika. Z odločitvijo prvostopnega organa se strinja tudi pritožbeni organ, ki povzema razloge prvostopnega organa, ki so povzetek zapisniških ugotovitev. in se sklicuje na 29.a člena ZTro, ki ga citira. Pogoji, pod katerimi je mogoče ugoditi zahtevku in izdati dovoljenje posredno izhajajo iz 4. odstavka tega člena oz. med drugim iz 4. alineje izhaja za pooblaščenega prejemnika obveznost, da redno izpolnjuje carinske in davčne obveznosti. Po mnenju pritožbenega organa je prvostopni organ na podlagi ugotovitvenega postopka pravilno ocenil, da bi pri tožniku prišlo do izogibanja obveznosti, da redno izpolnjuje carinske in davčne obveznosti. Tudi po mnenju pritožbenega organa ni mogoče spregledati tožnikovih povezav z družbo C. d.o.o., ki ji je bilo z odločbo z dne 12. 5. 2008 s strani Carinskega urada A., skupaj z odgovorno osebo E.E., očitano sodelovanje pri kršitvi 29.a člena ZTro ter ji je bilo odvzeto dovoljenje in naknadno obračunana trošarina, pripadajoče obresti ter okoljske dajatve. Iz aktov, ki jih prvostopni organ navaja, izhajajo kršitve trošarinske zakonodaje oz. visok znesek naknadno obračunanih dajatev, ki ob izkazanih povezavah med tožnikom in družbo C. d.o.o., tudi po mnenju pritožbenega organa zadoščajo za zaključek, da bi bilo tveganje za neizpolnjevanje iz 4. alineje 4. odstavka 29.a člena ZTro izhajajočih obveznosti, preveliko. Navedeno pa tudi potrjuje tudi pravilnost ugotovitve, da v skladu z 51. členom Pravilnika ni mogoče določiti posebnih ukrepov nadzora, ki bi omogočili učinkovit nadzor nad izvajanjem določil ZTro. Tudi po mnenju pritožbenega organa tožnik ne more zagotavljati nemotenega carinskega nadzora. Sicer tožnik nima evidentiranih neporavnanih davkov in prispevkov, ob upoštevanju dejstva, da gre za gospodarsko družba z osnovnim kapitalom 7.500,00 EUR, ki posluje od 20. 3. 2007, pa tudi ni mogoče zaključiti, da je izpolnjen pogoj iz 3. odstavka 29.a člena ZTro.

Tožnik v tožbi izpodbija odločbo prvostopnega organa iz vseh izpodbojnih razlogov, ki so navedeni v 1. odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, dalje ZUS-1). Ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, tožena stranka je odločala na podlagi prostega preudarka, za kar nima podlage v predpisih. Tožnik je v vlogi jasno navedel vse podatke, ki jih mora v skladu z 2. odstavkom 29.a člena ZTro in 18. členom Pravilnika vsebovati vloga, ter skladno s 4. odstavkom 29.a člena zagotovil, da bo še pred začetkom prejema na trošarinskih izdelkih predložil ustrezen instrument za zavarovanje plačila trošarine. Priložil je vso potrebno dokumentacijo v skladu z 2. in 4. odstavkom 29.a člena ZTro ter 18. člena Pravilnika. Razlogi za zavrnitev pa so neosnovani, neutemeljeni ter nedopustni. Tožena stranka niti nima pooblastila zavrniti vlogo ob izpolnjevanju vseh pogojev, saj zakon carinskemu organu ne daje pravice odločanja po prostem preudarku. Razlogi za zavrnitev z vidika zatrjevanja povezanosti tožeče stranke z družbo C. d.o.o. nimajo nobene osnove v zakonu, ki ne predvideva dodatnih preverjanj kakorkoli pravno ali povezanih podjetij, zato je bil ugotovitveni postopek v to smer nepotreben in nezakonit. Tožeča stranka nasprotuje kakršnikoli povezavi s poslovanjem družbe C. d.o.o. Okoliščina, da je E.E. zakoniti zastopnik družbe C. d.o.o., pri tožniku pa odgovorna oseba, ne spremeni dejstva, da tožnik posluje samostojno. Do sedaj pa niti družbi C. d.o.o. niti E.E. ni bilo pravnomočno dokazano, da bi s svojim ravnanjem v družbi C. d.o.o. povzročil trošarinski dolg. Tožeča stranka je vlogo vložila kot samostojna pravna oseba, dovoljenje se v skladu s 3. odstavkom 29.a člena ZTro ne more prenesti na posamično fizično osebo, ki je zaposlena pri vlagatelju. Tožeča stranka se je pred začetkom poslovanja za zavarovanje trošarinskih obveznosti zavezala pridobiti ustrezno bančno garancijo. Dvom tožene stranke je neutemeljen, saj bo tožena stranka carinskemu organu predložila le-to v višini, kot jo bo zahtevala tožena stranka in (ne)ustreznost bančne garancije ne more biti razlog za zavrnitev dovoljenja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži povrnitev vseh stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka navedbe v tožbi iz razlogov drugostopne odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za vprašanje ali tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja carinskega organa za pooblaščenega prejemnika v smislu 29.a člena ZTro, po katerem sme le-ta prejemati trošarinske izdelke v okviru svoje dejavnosti iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine in za katerega je pogoj stalna poslovna enota v Sloveniji in pridobitev dovoljenja carinskega organa. 29.a člen ZTro v povezavi z 18. členom Pravilnika natančno določa, kaj mora vsebovati pisna vloga trošarinskega zavezanca za pridobitev dovoljenja, iz katere morajo biti razvidni predvsem naslednji podatki: opis dejavnosti in vrsta trošarinskega izdelka, za katerega se zahteva dovoljenje, ime oz. firma vložnika zahtevka ter naslov oz. sedež, lokacija prejema trošarinskih izdelkov, polno ime odgovorne osebe vložnika zahtevka, dokumentacija, iz katere mora biti razviden opis dela računovodskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje carinskega nadzora in drugi podatki, ki dokazujejo utemeljenost zahtevka. Razlogi za zavrnitev so po mnenju prvostopnega organa podani, zato ker tožnik ni izkazal pogojev za izvajanje nadzora carinskega organa (zadnja alineja 4. točke 4. odstavka 29.a člena ZTro), predvsem pa tožeči stranki prvostopni organ tudi očita, da ni izpolnjen pogoj: redno izpolnjevanje davčne in carinske obveznosti. Pri tem se navezuje na podatke, s katerimi razpolaga prvostopni organ, ki se nanašajo na družbo C. d.o.o., in sicer naj bi šlo po mnenju prvostopnega organa za ožje povezane osebe po 18. členu ZFPPIPP. Iz tega razloga naj bi tožnik ne izpolnjeval navedenih dveh pogojev za izdajo trošarinskega dovoljena. Za takšno razlogovanje po mnenju sodišča tožena stranka nima podlage v ZTro, saj navedeni področni zakon ne napotuje na povezane osebe po navedenem predpisu pri odločanju o pridobitvi dovoljenja za pooblaščenega prejemnika trošarinskih izdelkov. V zadevi pa ni sporno, da je firma vložnika družba tožnika in ne družba C. d.o.o.. Prav ima tožnik, ko zatrjuje, da v obravnavanem primeru ne gre niti za pooblastilo za odločanje po prostem preudarku po ZUP in tudi po mnenju sodišča za takšno odločanje ni podlage v 29.a členu ZTro. Dovoljenje pa izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo ter se ne sme prenašati na drugo osebo. Carinski organ ne izda dovoljenja osebi, zoper katero je začet postopek stečaja oz. likvidacije ali osebi, ki ne izpolnjuje redno davčnih ali carinskih obveznosti (3. odstavek 29.a člena ZTro). Navedenega pa prvostopni organ niti ne zatrjuje, ko navaja, da tožnik do sedaj ni izvajal trošarinskih in carinskih postopkov in tako tudi ne more imeti obveznosti do carinskega organa, hkrati pa kot razlog za zavrnitev navaja prav neizpolnjevanje navedene določbe 4. alineje 4. odstavka 29.a člena ZTro, kar po mnenju sodišča ni izkazano. Sodišče se tudi ne strinja z ugotovitvami prvostopnega organa, da ni možno izvajanje posebnih ukrepov za izvajanje trošarinskega nadzora v smislu 51. člena Pravilnika, saj je ta določba prav z namenom podrobnejše določitve posebnih ukrepov za izvajanje trošarinskega nadzora, ki ga lahko določi carinski organ, za zagotavljanje nadzora nad gibanjem, prejemanjem in odpremljanjem trošarinskih izdelkov v uporabo. Kolikor prvostopni organ ocenjuje, da tožnik ne zagotavlja vsega, kar je potrebno za nemoteno izvajanje nadzora carinskega nadzora po 7.alineji 4. točke 29.a člena ZTro, pa bi okoliščino moral pojasniti, da bi jo sodišče lahko preizkusilo, tako pa zgolj sklicevanje na ožje povezane osebe po ZFPPIPP nima podlage v ZTro, drugi razlogi pa niso navedeni. Prvostopni organ je pri odločanju dolžan preizkusiti izpolnjevanje vseh pogojev po 29.a členu ZTro in v primeru, da tožnik izpolnjuje pogoje, dovoljenje izdati, ima pa vse možnosti nemoteno izvajati nadzor in tudi dovoljenje tudi odvzeti (6. odstavek 29.a člena ZTro), kot tudi pridobiti ustrezna zavarovanja.

Po povedanem je prvostopni organ napačno uporabil materialno pravo in je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je izpodbijana odločba nezakonita. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek ob upoštevanju 3. in 4. odstavka istega člena. V ponovnem postopku bo prvostopni organ preizkusil pisno vlogo v skladu z določbami ZTro ter preizkusil relevantne okoliščine, ki vplivajo na odločitev o vlogi tožnika po ZTro ter v ta namen popolno ugotovil dejansko stanje in ob pravilni uporabi ZTro o zadevi ponovno odločil.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1 in 2. odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07).