VSM sklep I Ip 290/2014

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi, v IV. točki izreka pa spremeni tako, da glasi:

„Plačilo bruto nagrade na transakcijski račun cenilke št.: 02344-1935249709, odprt pri X, enota R, izvrši finančno računovodska služba sodišča iz vnaprej založenih sredstev upnika na računu za predujme.“

2. V ostalem se pritožba zavrne in sklep v I. točki izreka potrdi.

3. Cenilka sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedenki odmerilo nagrado in povrnitev stroškov v skupnem bruto znesku 1.131,82 (I. točka izreka). Odločilo je, da znašajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 100,17 EUR (II. točka izreka) ter ugotovilo, da cenilka ni zavezanka za DDV (III. točka izreka). Odredilo je, da se izvedenki po obračunu davka od osebnih prejemkov in prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplača neto nagrada na njen transakcijski račun (IV. točka izreka) v 45 dneh (V. točka izreka).

2Zoper I., II. in IV. točko izreka citiranega sklepa se pritožuje cenilka. Navaja, da ji je sodišče prve stopnje priznalo 1.131,82 EUR za nagrado in stroške, ki jih je imela z izdelavo cenilnega zapisnika. Hkrati ji je sodišče naložilo plačilo prispevkov v višini 8,85%, kar znaša po mnenju cenilke 85,85 EUR in ne 100,17 EUR. Plačilo prispevkov je sicer naloženo v plačilo računovodstvu sodišča, vendar pa po mnenju cenilke ni dovolj določno zapisano, kakšen neto znesek prejme na račun cenilka. Hkrati opozarja, da je založeni predujem prenizek, da bi sodišče iz njega lahko poplačalo njeno delo. Navaja, da ni pravne podlage, da bi se pri njenem izplačilu odbijal kakršenkoli davek, saj je kot sodna izvedenka registrirana za opravljanje tega dela kot fizična oseba in je kot taka zavezana za plačevanje mesečne akontacije davka po ZDoh-2. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je posledično oškodovana in bo prejela manj, kot bi v primeru pravilne uporabe materialnega prava. Zavzema se za ugoditev pritožbi, in smiselno predlaga spremembo sklepa tako, da se o njeni nagradi in stroških zakonito odloči. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je delno utemeljena.

4V skladu z določilom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa. Ugotovilo je, da je sodišče prve stroške sicer pravilno obračunalo in priznalo priglašeno nagrado in stroške v bruto znesku, nato pa je zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

5Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je cenilka že v stroškovniku oziroma priloženem računu št. 15/13 z dne 16. 10. 2013 (list št. 138) opozorila na to, da je normiranka in v skladu z Zakonom o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) za svoje cenilsko delo plačuje predhodno akontacijo dohodnine. To izkazuje tudi z obvestilom Davčne uprave RS, Davčnega urada M. S. z dne 14. 6. 2013, ki ga je priložila pritožbi. Ker je normiranka oziroma ima prijavljeno dejavnost fizične osebe v davčni register (kot izhaja tudi iz pritožbi predloženega obrazca DR-03 – Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register), je v davčnih evidencah označena kot zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo za akontacijo dohodnine iz dejavnosti oziroma sama izračunava akontacijo dohodnine.

6Sodišče prve stopnje ji je pravilno odmerilo nagrado in stroške na podlagi stroškovnika, v skladu s tarifnim delom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), in sicer v skupnem bruto znesku 1.131,82 EUR, kar pritožbeno ni sporno. Nadalje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v točki II. izreka odločilo, da se od odmerjenega skupnega zneska bruto nagrade obračuna in plača 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker ima cenilka prijavljeno dejavnost, se namreč 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne obračuna in plača, prav tako pa tudi ne davek od osebnih prejemkov, kot sodišče prve stopnje zmotno zapiše v IV. točki izreka izpodbijanega sklepa. Cenilki se glede na veljavno davčno zakonodajo na njen TRR izplača bruto nagrada in stroški iz vnaprej založenih sredstev upnika na računu za predujme.

7V zvezi z višino predujma sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je višina predujma za plačilo dela sodnega cenilca stvar odločitve sodišča prve stopnje, ki postavi cenilca v določeni zadevi. Nagrada in stroški za izvedensko oziroma cenilsko delo se izplačujejo iz zneskov, ki so bili vnaprej založeni. Vendar lahko izvedenec oziroma cenilec po opravljenem študiju spisa sodišču predlaga zvišanje založenega zneska, če oceni, da zaradi predvidene obsežnosti dela že plačan znesek ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in nagrade (prvi odstavek 53. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih). V primeru, da založeni predujem ne zadostuje, sodišče naloži stranki, ki je predlagala dokaz z izvedencem oziroma cenilcem, da založi manjkajoči predujem, tako da je izvedenec oziroma cenilec lahko poplačan za svoje delo v celoti. Sodišče prve stopnje bo tudi v konkretnem primeru postopalo na navedeni način.

8V posledici obrazloženega je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi cenilke delno ugodilo in II. točko izreka razveljavilo ter IV. točko izreka spremenilo, kot izhaja iz izreka, v preostalem pa izpodbijani del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Ker je cenilka s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu, sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).