VSL sklep III Cp 983/2016

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se delitev solastne nepremičnine ID znak 000 k. o. ... opravi s prodajo in delitvijo kupnine v skladu s solastninskimi deleži. Glede skupnih stroškov je odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti 1.385,12 EUR stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper tak sklep se zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pritožuje nasprotni udeleženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi nasprotni udeleženec navaja, da ima predlagatelj premično in nepremičnino premoženje in je zmožen izplačati nasprotnega udeleženca in prevzeti polovico nepremičnine. Nasprotni udeleženec je brezposeln in ima zdravstvene težave s hrbtenico ter ni v stanju kupiti novo nepremičnino zaradi zagotovitve novega prebivališča. Sodišče bi moralo nepremičnino razdeliti v naravi.

3Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

4Pritožba je utemeljena.

5Predmet delitve v konkretnem primeru je stanovanjska hiša s stavbnim zemljiščem. V primeru, da se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi stvari, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo večji interes (drugi odstavek člena 70 Stvarnopravnega zakonika). Samo v primeru, če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev – četrti odstavek člen 70 SPZ). Iz določb SPZ izhaja, da je primarna fizična delitev stvari in si mora sodišče prizadevati primarno za tako delitev. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je možno sporno nepremičnino razdeliti v dve samostojni enoti, kar sodišče ugotavlja na podlagi izvedeniškega mnenja A. A. Ob tem, ko nasprotni udeleženec ves čas živi v sporni nepremičnini in drugega premoženja nima, je izkazan njegov močnejši interes za fizično delitev. Okoliščina, da nobeden od solastnikov ni zmožen izplačati drugega solastnika, ni razlog za civilno delitev, saj bi moralo sodišče pred tem ugotoviti, kolikšna bi bila razlika v vrednosti v primeru fizične razdelitve med vrednostima deležev, ki bi pripadala vsaki izmed strank in preveriti trditve nasprotnega udeleženca o premoženjskem stanju predlagatelja.

6Šele po dopolnitvi postopka v navedeni smeri bo mogoče pravilno odločiti o zadevi in je bilo v posledici tega izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (člen 365 točka 3 ZPP).