UPRS sodba IV U 26/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se zavezancu A.A. za leto 2011 odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 948,31 EUR. Pri odmeri je upoštevano nahajališče stavbe, na naslovu ..., parc. št. 9/1S k.o. ..., namen uporabe (spremljevalni objekt in stanovanjska površina), površina v kvadratnih metrih (1.889,29 in 354,72 m²), število točk (65 in 25, vrednost točke 0,0072) ter izračunano nadomestilo za spremljevalni objekt v višini 884,46 EUR in za stanovanjsko površino 63,83 EUR.

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ navaja, da gre za ponovljen postopek na podlagi odločbe drugostopenjskega upravnega organa. 58. člen Zakona o stavbnem zemljišču (v nadaljevanju ZSZ) in določbe Zakona o urejanju prostora določajo, kdaj se šteje, da je zemljišče komunalno opremljeno. Upravni organ je pridobil pojasnilo Javnega podjetja za komunalne storitve B. d.o.o. z dne 19. 8. 2010, iz katerega je razvidno, da sta bila objekta že priključena na javno vodovodno omrežje. To pomeni, da je podana možnost priključitve objektov na vodovodno in električno omrežje, kar izhaja tudi iz potrdila Elektro C. d.d.

3Nadalje se sklicuje na določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Podčetrtek (v nadaljevanju Odlok), na podlagi katerega je za oba objekta določeno število točk. Na osnovi 4. in 13. člena Odloka se nadomestilo plačuje od stanovanjske površine stanovanj in objektov za začasno bivanje oziroma poslovne površine stavb in spremljevalnih objektov na prvem območju. Podrobno so pojasnjena merila za uvrstitev obeh objektov v prvo območje ter pojasnilo, na kakšen način sta bila navedena objekta ovrednotena s točkami, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

4Izvedena je ocena stanja objektov in tlorisne površine objektov, kar je razvidno iz zapisa z dne 11. 6. 2010. Oba objekta se nahajata v prvem območju, kar je v skladu z določili 8. člena Odloka ulični sistem, v tem primeru Cesta na grad. Neto stanovanjska površina objekta znaša 354,72 m², površina spremljevalnega objekta - stara grajska kašča pa 1.889,28 m², pri čemer je upoštevana debelina zidov. Vrednost točke je določena po Odloku občine Podčetrtek za leto 2011. Davčni organ je dne 3. 3. 2014 zavezanca po pooblaščencu seznanil s podatki, ki so osnova za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2011. Zavezanec je bil po pooblaščencu dne 7. 3. 2014 pozvan, da do 25. 3. 2014 predloži dokaze za svoje trditve, ki pa jih ni poslal.

5Upravni organ pojasnjuje, da mora na podlagi 62. člena ZSZ in 5. člena Odloka, nadomestilo plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec). Na kakšen način se upoštevajo metode točkovanja, je določeno z Odlokom. Ugotovljeno je, da vrednost točke za leto 2011 znaša za zazidano stavbno zemljišče 0,0006 EUR mesečno oziroma 0,0072 EUR letno. Navaja še, da davčni organ izda odločbo o nadomestilu na podlagi 404. člena Zakona o davčnem postopku in upošteva podatke, ki mu jih posreduje občina.

6Tožena stranka s pritožbeno odločbo odgovarja na vse pritožbene navedbe in potrjuje odločitev organa prve stopnje. Dodatno še navaja potrdilo Elektro C. d.d. z dne 22. 7. 2010 glede možnosti priključitve na električno omrežje.

7Tožeča stranka vlaga tožbo kot pravni naslednik zavezanca za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča A.A. Uveljavlja, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe ZSZ in Odlok nista bila pravilno uporabljena, prav tako se v postopku pred izdajo odločbe ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Nepravilno in nepopolno je bilo ugotovljeno dejansko stanje. Prvostopenjski organ tožeče stranke ni vabil za izjasnitev glede dejstev pomembnih za odločanje. Vabil je le njenega pooblaščenca, ki ne more biti stranka v postopku. Že zaradi tega je bila v postopku pred izdajo odločbe storjena bistvena kršitev določb postopka in jo je treba odpraviti že iz tega razloga. Pooblaščenec je sicer prejel poziv in seznanitev z listinami, vendar pa on ni stranka v postopku in lahko tudi odkloni pričanje, pa tudi zaslišijo se v postopku samo stranke, ne pa pooblaščenec.

8Nadalje navaja, da sta sporni nepremičnini vpisani v zemljiški knjigi kot družbena lastnina, imetnik pravice uporabe pa je Kmetijski kombinat Č. V zemljiški knjigi se pod številko Dn 931/1996 nahaja plomba vknjižbe prepovedi odtujitve oziroma obremenitve za obe parceli, kar onemogoča uporabo nepremičnine in zato tudi nadomestila zanjo ni mogoče zaračunavati. Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je vezana tudi na dejansko možnost uporabe zazidanega oziroma nezazidanega zemljišča. Tožeča stranka oporeka izmeri 1.889,28 m², da ni točna, ker je bistveno manjša. Sklicuje se na določbo tretjega odstavka 60. člena ZSZ, ki definira stanovanjsko površino. Strokovna komisija je merila le zunanje dimenzije objektov, pri čemer ni upoštevala oziroma odštela predelnih sten med prostori in ni izmerila površine prostorov. Objekta sta neprimerna za kakršnokoli dejavnost, ni ju mogoče uporabljati ter tako nimata vseh komunalnih priključkov, zato iz tega naslova ne bi smela biti točkovana. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri prostori tvorijo v izreku odločbe navedene površine. Izpodbijana odločba je povsem nepreverljiva in neustrezno obrazložena, saj ne navaja površin prostorov, na katere se nanaša. Za oba objekta velja oprostitev plačila nadomestila po šesti alinei 15. člena Odloka, ker gre za objekte, ki so namenjeni za kmetijsko dejavnosti. Gre za kaščo, v kateri je bila farma brojlerjev. Napačna je višina določenega nadomestila in umestitev objektov v konkretno območje. Ravno tako je bil delno kmetijski objekt tudi objekt pod gradom, saj je bil namenjen živinoreji oziroma je bil delno hlev, delno klavnica.

9Tožeča stranka predlaga, da sodišče po izvedenih dokazih in po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi in tožniku povrne priglašene stroške postopka.

10Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

11Tožba ni utemeljena.

12Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bilo že izdanih več upravnih odločb in tudi sodb Upravnega sodišča (IV U 73/2014, IV U 74/2014, IV U 85/2014, IV U 25/2015 in IV U 27/2015), kjer je bilo odločeno za različna letna obdobja o istih stavbnih zemljiščih na podlagi enakih materialnih predpisov in je bila v teh postopkih v zvezi s plačilom nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča sprejeta enaka odločitev.

13Tožeča stranka vlaga tožbo kot dedič pokojnega A.A., kateremu je bilo z izpodbijano odločbo naloženo plačilo spornega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tudi v obravnavanem primeru je organ prve stopnje po presoji sodišča na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, uporabil pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov za odločitev ponovno ne navaja in se nanje, na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju v celoti sklicuje .

14Izpodbijana odločba je izdana v ponovljenem postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega spremljevalnega objekta (stare grajske kašče) na naslovu ..., s parc. št. 9/1.S k.o. ..., v izmeri 1.889,28 m² in od stanovanjskega objekta (objekt pod gradom) na naslovu ..., s parc. št. 11.S k.o. … v izmeri 354,72 m², v skupnem znesku 932,24 EUR. V prvotnem postopku je bilo z odločbo pritožbenega drugostopenjskega upravnega organa odločeno, da naj prvostopenjski organ v ponovnem postopku upošteva pravilne pravne podlage za odmero nadomestila in da tožeči stranki kot zavezancu v postopku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na odločitev.

15Po pregledu spisovnih listin sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski davčni organ v celoti upošteval navodila pritožbenega organa in v ponovnem postopku uporabil pravilno materialno pravno podlago in tudi dal možnost zavezancu, da se izjavi o podatkih, ki so osnova za odmero nadomestila. Poslane so mu bile vse fotokopije listin, ki jih je predložila Občina Podčetrtek, ki je predlagatelj odmere spornega nadomestila. Med strankami postopka to dejstvo ni sporno, sporno niti ni dejstvo, da tožeča stranka, kot zavezanec za odmero nadomestila, na poziv davčnega organa ni odgovorila in tudi ni v roku predložila drugih dokazil, ki bi nakazovala na drugačno dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izvršena odmera.

16Na drugačno odločitev ne more vplivati tožbeni ugovor, da gre za procesno kršitev določb postopka, ker davčni organ ni vabil tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe, temveč le njenega pooblaščenca, ki pa ne more biti zaslišan kot stranka in niti kot stranka ne more dati izjav in da tožeča stranka ni bila seznanjena z vsebino naknadno vloženih listin, ki jih je vložila v spis občina oziroma so te drugačne kot so bile v prvotni odločbi. Pri odmeri nadomestila za stavbno zemljišče gre namreč za postopek, ki ga davčni organ izvaja na podlagi predloženih listin občine in podatkov pridobljenih iz uradnih evidenc, zato tudi opustitev zaslišanja stranke oziroma opustitev pridobitve izjave stranke same, v teh postopkih odmere nadomestila, niso takšne procesne kršitve, ki bi lahko vplivale na pravilnost odločitve.

17Sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da ni mogoče ugotoviti, pod kakšnimi pogoji bi bila priključitev objektov na vodovodno omrežje in na elektro distribucijsko omrežje sploh možna, ker v tem delu niso bili sprejeti prostorski akti. Da gre za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča, na katerem so možne priključitve na električno in vodovodno omrežje izhaja iz dveh listin OKP Javnega podjetja za komunalne storitve B. d.o.o., številka 85/1-201-MJ z dne 19. 8. 2010 in Elektro C. d.d. z dne 22. 7. 2010. Sodišče pa se ni spuščalo v nadaljnjo presojo pravilnosti izračuna tega nadomestila, ker tožeča stranka ugovarja samo pavšalno, da je nadomestilo previsoko zaračunano.

18Sodišče ugotavlja, da so vsi nadaljnji tožbeni ugovori povsem enaki pritožbenim ugovorom zoper prvostopenjsko odločbo in je že tožena stranka s pritožbeno odločbo nanje zelo podrobno in pravilno odgovorila, zato tudi teh tožbenih ugovorov sodišče ponovno ne presoja in se v skladu z zgoraj navedenim drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje.

19Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Odločitev je sodišče, ob upoštevanju druge alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, sprejelo na seji in ni sledilo predlogu tožeče stranke, da se odloči na glavni obravnavi.

20Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.