VSL sklep I Cp 184/2016

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je: 1. tokrat dovolilo subjektivno spremembo predloga za delitev solastne nepremičnine (sklep je v tem delu pravnomočen), 2. prekinilo nepravdni postopek in 3. predlagateljico napotilo na pravdo z vložitvijo tožbe na ugotovitev, da je lastnica ½ deleža do 14/125 nepremičnine parc. št. 5/3 k. o. ..., pri katerem je kot lastnik vknjižen prvi nasprotni udeleženec, 4. določilo rok za vložitev tožbe in 5. pojasnilo koliko časa bo postopek prekinjen.

2Zoper tak sklep se zaradi napačne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje predlagateljica. Navaja, da se pritožuje zoper odločitev, vsebovano v 2. do 5. točki izpodbijanega sklepa. Pojasnjuje, da je s prvim nasprotnim udeležencem v sporu, ali je delež na sporni nepremičnini skupno premoženje bivših zakoncev. Predlagateljica je zatrjevala, da je bila nepremičnina kupljena v času trajanja zakonske zveze. Glede na zakonsko domnevo iz 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) pa se domneva, da sta deleža na skupnem premoženju enaka. To, da je prvi nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiško knjigo, ni predpostavka, da je njegova pravica močnejša. Ker nasprotni udeleženec ne nasprotuje trditvam, da je bila nepremičnina kupljena v času trajanja zakonske zveze, ampak trdi, da je bila kupljena z njegovim izključnim premoženjem, je njegova pravica manj verjetna. Pritožnica predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdo napoti nasprotne udeležence.

3Prvi nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev in vztraja, da je sporna nepremičnina njegovo posebno premoženje. Tožbe zoper samega sebe ne more vložiti.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med udeleženci postopka spor o tem, ali delež sporne nepremičnine sodi v skupno premoženje nekdanjih zakoncev – predlagateljice in prvega nasprotnega udeleženca. Takšni ugotovitvi pritožnica tudi ne nasprotuje. V skladu z določbo 9. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi z drugim odstavkom 118. člena ZNP mora sodišče v takšnem primeru postopek prekiniti in udeležence napotiti, da v določenem roku sprožijo postopek za rešitev tega vprašanja. Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka je torej pravilna. Pritožnica, čeprav navaja, da se pritožuje tudi zoper ta del odločitve sodišča prve stopnje, v pritožbi ne navede prav nobenih razlogov, ki bi pritožbo v tem delu kakorkoli utemeljevali.

6Njene navedbe se nanašajo le na vprašanje, koga bi moralo sodišče napotiti na vložitev tožbe. V skladu z 2. odstavkom 9. člena ZNP sodišče napoti na pravdo praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega, glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da glede na zemljiškoknjižno stanje šteje za manj verjetno predlagateljičino pravico. Pritožbeno sodišče lahko (ne glede na pritožbeno sklicevanje na določbe ZZZDR) takšnemu stališču le pritrdi. Ker je nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiški knjigi, je tudi sicer interes za ureditev pravnega razmerja na predlagateljičini strani in ne na strani prvega nasprotnega udeleženca. Tudi odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v 3. točki izpodbijanega sklepa, je torej pravilna.

7V 4. in 5. točki izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje določilo rok za vložitev tožbe in pojasnilo, do kdaj bo nepravdni postopek prekinjen. Zoper ta del odločitve pritožnica ne navaja nobenih razlogov, podani tudi niso razlogi na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti.

8Zaradi opisanega je višje sodišče pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.