UPRS sodba in sklep I U 929/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Tožeča stranka je dolžna povrniti stranki z interesom A. stroške postopka v višini 133,80 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe tožeči stranki.
III. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil: - da se na podlagi ugotovljene javne koristi – izgradnje gospodarske javne infrastrukture v korist razlastitvene upravičenke A. uvede razlastitveni postopek za razlastitev nepremičnin v breme razlastitvenih zavezank (tožnic), in sicer parc. št. 1444/5, 1444/7, 1444/10, 1444/11, 1444/12 in 1444/13, vse k.o. … v tam navedenih deležih, katerih solastnici sta tožnici (1. točka izreka); - da je dokončnost te odločbe podlaga za zaznambo začetka razlastitvenega postopka pri navedenih nepremičninah v zemljiški knjigi (2. točka izreka); - da je do pravnomočnosti odločitve o zahtevi za razlastitev prepovedan promet z nepremičninami, njihovo bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma prodaje tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja; pravni posel, sklenjen v nasprotju s to določbo je ničen (3. točka izreka). V obrazložitvi v zvezi z v tej zadevi spornimi zemljišči parc. št. 1444/10, 1444/11 in 1444/12 navaja, da se urejajo z Odlokom o lokacijskem načrtu za območje urejanja VT 3/1 - povezovalna cesta med Tržaško cesto in območjem urejanja VP 3/2 (v nadaljevanju OLN) in z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu MOL – izvedbeni del (v nadaljevanju OPN ID), pri čemer navedene parcele ležijo v cestnem telesu povezovalne ceste z ustrezno komunalno infrastrukturo. Navaja, da je za navedene parcele javna korist iz tretjega odstavka 93. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) v povezavi s 109. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) izkazana. Ugotavlja tudi, da je razlastitvena upravičenka (MOL) obema razlastitvenima zavezankama (tožnicama) 12. 3. 2012 podala veljavno ponudbo za odkup zemljišč, ki so predmet te zahteve. Meni, da javna korist obstaja tudi na konkretni ravni, saj se bo na navedenih zemljiščih, ki so v lasti razlastitvenih zavezank, zgradila povezovalna cesta med Tržaško cesto in območjem urejanja VP 3/2, s čimer se bo uredila pomanjkljiva prometna infrastruktura Vrhovcev, ki že sedaj ni prilagojena količini prometne obremenitve. Dalje izpostavlja, da bo javna korist, ki bo dosežena z izgradnjo predmetne povezovalne ceste in ureditvijo komunalne opremljenosti predmetnega območja, vsekakor večja od pomena razlastitve, s katero bo poseženo v lastninsko pravico tožnic. Zasebni interes tožnic se namreč odraža večinoma v golem lastništvu predmetnih zemljišč, saj na teh zemljiščih ne rešujeta svojega bivalnega ali ekonomskega vprašanja. Predmetna zemljišča namreč v naravi predstavljajo neobdelane travnike. Dalje ugotavlja, da glede na to, da so predmetne parcele vključene v traso povezovalne ceste med Tržaško cesto in območjem urejanja VP3/2 v OLN to pomeni, da javne koristi, ki jo izgradnja predmetne povezovalne ceste zasleduje, ni mogoče doseči na drug način in je razlastitev teh parcel nujna za dosego namena izgradnje povezovalne ceste, ki je v javnem interesu.

2Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo delno ugodilo pritožbi tožnic ter je odločbo prve stopnje z dne 21. 1. 2014 odpravilo v 1., 2. in 6. alinei 1. točke izreka ter odpravljeno odločitev nadomestilo z novo (kot 5. točko izreka prvostopenjske odločbe), s katero je zahtevo za uvedbo razlastitvenega postopka za razlastitev nepremičnin s parc. št. 1444/5, 1444/7 ter 1444/13, vse k.o. ..., katerih solastnici sta tožnici, zavrnilo, v preostalem pa je pritožbo tožnic zavrnilo.

3Tožnici v tožbi navajata, da pogoji za uvedbo postopka razlastitve, zlasti v delu, ki se nanaša na izkazan javni interes, niso izpolnjeni. Prepričani sta, da je dokazno breme, da je razlastitveni namen možno doseči na drugačen način, na strani A., ki mora izkazati, zakaj namena ne more doseči drugače, kakor s posegom na zemljišča, ki so sedaj v postopku razlastitve. Sam vris predvidene infrastrukture po mnenju tožnic ni dovolj, da bi se sprejelo stališče, da je s posegom na predmetna zemljišča edino mogoče doseči razlastitveni namen. Dalje navajata, da je glavni razlog za razlastitev v tem primeru zasledovanje zasebnega, in ne javnega interesa. Sama razlastitvena upravičenka – A. je nujnost postopka v tej zadevi vezala na že sklenjeno pogodbo s Stanovanjskim skladom in utemeljevala, da bo naselitev v teh objektih povečala obremenitev okoliških cest. Navajata tudi, da A. sredstev za izvedbo projekta v letu 2015 sploh nima zagotovljenih in da torej ni zmožna realizirati terminskega plana, kar bo privedlo v situacijo, da bo A. sicer zemljišča pridobila, zaradi nezmožnosti izvedbe pa jih bo morala čez dve leti vračati, saj namen ne bo dosežen, s čimer bo tožnicama nastala velika premoženjska škoda in bodo po nepotrebnem kršene njune z ustavo varovane pravice. A. pa jima tudi ni pravilno in skladno z veljavno zakonodajo podal ponudbe za odkup zemljišč. V predhodnih postopkih je zemljišča odkupil pod povsem drugačnimi pogoji, s čimer sta tožnici postavljeni v neenakopraven položaj s preostalimi lastniki zemljišč. Takšna praksa je ustavno pravno sporna. Poudarjata tudi, da je v vmesnem času Ustavno sodišče presodilo, da je zakonodaja glede metodologije za množično vrednotenje zemljišč ustavno pravno sporna. Ravno na tej podlagi pa je A. utemeljil ponudbo za odkup predmetnih zemljišč, zaradi česar sta tožnici mnenja, da je ta del predhodnega postopka nezakonit in da pogoji niso v celoti izpolnjeni. Da je predmetni postopek sporen, izkazuje tudi odločba drugostopenjskega organa z dne 14. 5. 2013, s katero je ta odpravil prvo prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, ki pa v nadaljevanju postopka ugotovitvam pritožbenega organa in napotilom ni sledil. Sodišču predlagata, da tožbi ugodi in razsodi, da se zahteva za uvedbo postopka za razlastitev nepremičnin parc. št. 1444/10, 1444/11 in 1444/12, vse k.o. ..., zavrne. Podrejeno pa, da sodišče prvostopenjsko odločbo glede navedenih parcel odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.

4Hkrati s tožbo sodišču predlagata, da izvršitev izpodbijanega akta odloži do izdaje pravnomočne odločbe, saj bi se z njegovo izvršitvijo tožnicama prizadela težko popravljiva škoda. Z nadaljevanjem postopka razlastitve bi bilo namreč poseženo v njune temeljne človekove pravice, ki so ustavno pravno varovane. Kolikor izpodbijan akt ne bi bil zadržan, bi bilo potrebno pozneje vračanje v prejšnje stanje, ki bi imelo tako večje materialne in nematerialne posledice za tožnici.

5Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

6Stranka z interesom - razlastitvena upravičenka A. v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe. V zvezi s tožbenim ugovorom glede terminskega plana pojasnjuje, da je bil izdelan ob izdelavi gradbenih načrtov za predmetno cesto in vsebuje časovne roke, kot so bili takrat predvideni. Ker pa se je izvedba projekta časovno zavlekla bolj kot je bilo pričakovano, terminski plan ne vsebuje let 2013 in 2014, kar pa ne pomeni, da ne velja več. Tudi celotna investicijska zasnova še vedno velja ter z njo predmetni terminski plan. Zavajajoče so tudi trditve, da A. nima predvidenih sredstev za gradnjo v letu 2015. Uradno denar seveda ni predviden, ker je vezan na sprejem proračuna za leto 2015. Vendar bo brez dvoma predviden na istih postavkah, kot je bil v proračunih za leto 2013 in 2014. Kot zavajajoče zavrača tudi trditve tožnic, da sta bili drugače obravnavani s strani razlastitvene upravičenke kot drugi lastniki zemljišč na tem območju. Zadnja ponudba pred postopkom razlastitve jima je bila podana v letu 2012. Neutemeljeno je pričakovati, da se cene v štirih letih ne bi spremenile, še posebno, ko se je ravno v teh štirih letih dogodila ena izmed največjih kriz svetovnega gospodarstva, ki je dodobra znižala tudi vrednosti nepremičnin. Ponudba, ki jo je A. tožnicama predložila, je bila formalno in vsebinsko pravilna. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne, tožnicama pa naloži plačilo njenih stroškov postopka.

K I. točki izreka:

7Tožba ni utemeljena.

8V obravnavani zadevi je sporna uvedba postopka razlastitve za nepremičnine s parc. št. 1444/10, 1444/11 in 1444/12, vse k.o. ..., katerih solastnici do v izpodbijani odločbi navedenih deležev sta tožnici, za izgradnjo povezovalne ceste med Tržaško cesto in območjem urejanja VP 3/2. Ni pa spora o tem, da se navedene parcele nahajajo v cestnem telesu navedene povezovalne ceste z ustrezno komunalno infrastrukturo, katere gradnja je predvidena z OLN ter v grafičnih prilogah OPN ID (kot ustreznih občinskih prostorskih aktih).

9Po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist za nepremičnine, navedene v prvem odstavku tega člena (to je za nepremičnine, ki se razlaščajo za namene, naštete v 1. do 3. točki, med drugim za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture – 1. točka te določbe), izkazana, če so predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. Po 109. členu ZPNačrt se šteje, da je javna korist iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 izkazana, če so v grafičnem delu državnega prostorskega načrta, občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta nepremičnine določene tako, da jih je mogoče identificirati v zemljiškem katastru.

10Ob upoštevanju citiranih določb se torej šteje, da je javna korist za razlastitev v tej zadevi spornih parcel izkazana, saj je na njih predvidena gradnja gospodarske javne infrastrukture - povezovalne ceste med Tržaško cesto in območjem urejanja VP 3/2 s prostorskim aktom MOL – OLN in OPN ID.

11Razlastitev predmetnih nepremičnin pa je po presoji sodišča tudi nujno potrebna za dosego navedene javne koristi in je tudi v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 92. člena ZUreP-1, ki določa, da je razlastitev dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino). Sodišče se strinja s presojo upravnega organa, da bo nova povezovalna cesta poskrbela za ustrezno cestno infrastrukturo na tem področju, ki trenutno predstavlja ozke, vaške ceste, ki so za obstoječe prometne potrebe območja Brda in Vrhovcev, ki nimata ustrezne povezave z glavno prometnico na tem področju (Tržaška cesta), neustrezne. Trenutno celoten promet, ki poteka med obvoznico in območji Vrhovcev in Brda, teče po cestni infrastrukturi, ki takšni obremenitvi že sedaj ni prilagojena in zato ogroža varnost cestnega prometa, kar bo nova povezovalna cesta uredila. Glede pogoja, da mora biti javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, pa sodišče ugotavlja, da predmetne nepremičnine predstavljajo neobdelane travnike ter da na teh parcelah tožnici ne rešujeta svojega bivalnega ali ekonomskega vprašanja. Takšni ugotovitvi organa v postopku namreč tožnici ne ugovarjata. Glede na to, da je na drugi strani potreba po izgradnji nove povezovalne ceste med območjem Vrhovcev in Brda ter Tržaško cesto, ki bo zadovoljila javno potrebo po prometni razbremenitvi tega območja goste poselitve ter s tem za boljšo prometno varnost na tem območju, sodišče sodi, da je tudi ta pogoj po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 v obravnavanem primeru podan.

12V zvezi s tožbenim ugovorom, da je breme dokazovanja, da je namen razlastitve mogoče doseči z drugimi zemljišči, na strani A., sodišče pojasnjuje kot že navedeno, da se v tej zadevi sporna zemljišča nahajajo na območju, na katerem je v OLN in OPN ID predvidena gradnja povezovalne ceste med Tržaško cesto in območjem urejanja VP 3/2. Tako se tudi sodišče pridružuje stališču upravnih organov obeh stopenj, da A., kot razlastitvena upravičenka, trase te povezovalne ceste ne more prestaviti na drugo območje, zato ta tožbeni ugovor ni utemeljen.

13Ni pa sodišče moglo slediti niti tožbenemu ugovoru, da se v tej zadevi zasleduje zasebni interes. Organ je namreč v izpodbijani odločbi prepričljivo pojasnil, da je gradnja predmetne povezovalne ceste potrebna zaradi boljše prometne pretočnosti na območju Brda in Vrhovcev, ki že sedaj nima ustrezne povezave s Tržaško cesto, zaradi česar je že sedaj ogrožena varnost cestnega prometa. To pomeni, da gradnja te ceste nikakor ni predvidena v zasebnem interesu zaradi gradnje stanovanjske soseske, ki jo na tem območju gradi Stanovanjski sklad RS. Prvostopenjski organ je sicer v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel tudi gradnjo nove soseske Brdo ter ugotovil, da se bo stanje v primeru predaje stanovanj kupcem ob obstoječi infrastrukturi še poslabšalo, vendar pa ob predhodni obširni obrazložitvi že trenutne neustrezne prometne povezanosti teh območij s Tržaško cesto, ta navedba organa na odločitev v zadevi ni vplivala.

14Utemeljen pa ni niti tožbeni ugovor, ki se nanaša na vprašanje (ne)izpolnjevanja terminskega plana s strani A. in njeno s strani tožnic zatrjevano nezmožnost realizacije le-tega. Pri odločanju o uvedbi postopka razlastitve namreč to vprašanje ni pravno relevantno.

15Sodišče pa tudi ugotavlja, da je razlastitvena upravičenka tožnicama predložila ponudbo za odkup predmetnih zemljišč v skladu z določbo 97. člena ZUreP-1. Ustreznost višine cene, ki jo je tožnicama za odkup teh zemljišč ponudil A. oziroma ustreznost višine odškodnine, pa ni predmet tega postopka, ki se nanaša zgolj na vprašanje uvedbe razlastitvenega postopka. Odškodnina bo namreč predmet presoje pred nepravdnim sodiščem v skladu z določbami 105. in 106. člena ZUreP-1, kolikor razlastitveni zavezanki in razlastitvena upravičenka ne bodo sklenili sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu.

16Glede sklicevanja tožnic na odločbo pritožbenega organa z dne 14. 5. 2013, ki je odpravil prvostopenjsko odločbo o uvedbi razlastitvenega postopka na spornih nepremičninah in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, pa sodišče po vpogledu v to odločbo, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve, ugotavlja, da je drugostopenjski organ z navedeno odločbo prvo prvostopenjsko odločbo odpravil zaradi bistvene kršitve pravil postopka, in sicer pomanjkljive obrazložitve, zaradi česar prvostopenjske odločbe ni bilo mogoče preizkusiti. S predmetno izpodbijano prvostopenjsko odločbo je tako organ odločil v ponovljenem postopku. Zato sklicevanje tožnic na omenjeno drugostopenjsko odločbo z dne 14. 5. 2013 za odločitev v tej zadevi ni relevantno.

17Ker je po navedenem sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba v izpodbijanem delu pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

18Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku stranke z interesom A. (ZUS-1 vprašanja povrnitve stroškov strankam z interesom ne ureja) je sodišče sprejelo na podlagi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in stranki z interesom priznalo priglašene stroške postopka v višini 133,80 EUR, pri čemer je upoštevalo, da je pooblaščenec stranke z interesom zavezanec za plačilo DDV.

K III. točki izreka:

19Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, pod tam navedenimi pogoji. Glede na to, da je sodišče z izdajo predmetne sodbe o zadevi že pravnomočno odločilo, niso izpolnjene predpostavke za izdajo začasne odredbe. Zato je sodišče zahtevo za njeno izdajo ob upoštevanju določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zavrglo.