UPRS sodba I U 2300/2011

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka za dekana Filozofske fakultete, Univerze v Mariboru imenovala dr. A.A., za mandatno dobo 4 let in sicer od 13. 7. 2011 do 12. 7. 2015. Pri odločitvi se je sklicevala na določbo 23. člena Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZViS) in drugega odstavka 334. člena Statuta Univerze v Mariboru ( v nadaljevanju Statut). Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil na drugi izredni seji Senata Filozofske fakultete (v nadaljevanju Senat) dne 31. 3. 2013 sprejet sklep, da senat Filozofske fakultete predlaga rektorju Univerze v Mariboru, da za dekana Filozofske fakultete Univerze v Mariboru imenuje rednega profesorja dr. A.A., ki je na tajnem glasovanju na senatu članice prejel večino glasov vseh članov Senata.

2Tožnika se z izpodbijano tožbo ne strinjata. Menita, da so se v postopku zgodile nepravilnosti pri volitvah dekana filozofske fakultete, ki bi lahko oziroma so vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Sklicujeta se na določbo četrtega odstavka 310. člena Statuta, po katerem imajo volilno pravico v zvezi z volitvami, ki jih izvaja akademski zbor članice in so tajne, le člani Akademskega zbora članice, ki so določeni v prvem odstavku tega člena, kamor pa predstavniki študentov niso uvrščeni. V obravnavani zadevi pa so predstavniki študentov sodelovali pri volitvah Akademskega zbora članice. V 334. členu Statuta je sicer opredeljeno, da Akademski zbor članice s tajnim glasovanjem izbere kandidata za dekana, vendar po presoji tožnika gre v tem primeru za volitve. Prišlo je tudi do samovoljnega spreminjanja oziroma ponovnega žrebanja vrstnega reda kandidatov na glasovnici. S tem pa je bil prekršen deseti odstavek 20. člena Pravilnika o postopku za oblikovanje in delovanje Akademskega zbora članic Univerze v Mariboru (v nadaljevanju Pravilnik). V primeru kandidatov za dekana se vrstni red predloga oblikuje v skladu z volilnim izidom od kandidata z največ glasovi navzdol, kar v primeru izpodbijanih volitev ni bilo spoštovano. Kakor izhaja iz zapisnika volilne seje, je dr. B.B. prejel 38 glasov, sledila pa sta mu dr. C.C. in dr. A.A., vsak s po 36 glasovi ter dr. D.D. s 15 glasovi. Volilna komisija senata pa je oblikovala glasovnico tako, da je prvo mesto kljub manjšemu številu prejetih glasov pripadalo drugemu kandidatu za dekana, to je prof. dr. A.A.. Nadalje ugovarjata, da je bila seja Akademskega zbora sklicana neutemeljeno in mimo pravil, izredna seja je bila namreč sklicana v nasprotju s pogoji določenimi v Pravilniku, kljub temu, da je bila redna seja Akademskega zbora tožene stranke takrat že napovedana. Izredna seja pa se lahko skliče le takrat, kadar mora Akademski zbor obravnavati in odločati o neodložljivem, nujnem vprašanju, kar pa v konkretnem primeru ni bilo podano. Predlagata, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, zahtevata tudi povrnitev stroškov postopka.

3Tožena stranka je na tožbo odgovorila in v celoti prerekala tožbene navedbe. Meni, da sta tožnika prezrla določbe ZViS, ki je lex specialis za navedeno področje in na katerem temeljijo določbe internih aktov Univerze, prezrli sta tudi ostala določila 310. člena Statuta. Opozarja, da je v skladu s 6. členom ZViS Univerza avtonomna inštitucija, ki si v skladu z načelom avtonomije sama predpiše natančen postopek volitev, imenovanja in odpoklic organov v svojem Statutu in drugih pravnih aktih. Opozarja na določbo 21. a člena ZViS, ki določa, da Akademski zbor članice sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, pri delu pa sodelujejo tudi predstavniki študentov tako, da je njihovo število najmanj 1/5 članov Akademskega zbora. Druga alineja drugega odstavka 21. a člena ZViS pa določa, da Akademski zbor članice senatu predlaga kandidate za dekana članice. Zakon torej ne določa, da potekajo volitve. To izhaja tudi iz druge alineje tretjega odstavka 310. člena Statuta. Prisotnost študentov pa ima podlago v drugem odstavku 310. člena Statuta. Postopek izbire kandidatov torej ne predstavlja volitev. Poleg tega pa sta tožnika prejela dovolj glasov, da sta bila s strani Akademskega zbora kot izbrana kandidata za dekana posredovana na listi kandidatov v nadaljnji postopek Senatu. Senat članice pa je tako glasoval o dekanu in ga predlagal v imenovanje rektorju tožene stranke ne glede na rezultat glasovanja na Akademskem zboru članice. V nobenem primeru tako sodelovanje oziroma glasovanje študentov ni moglo predstavljati bistvene kršitve pravil postopka, ki bi vplivala na zakonitost izbire dekana. Prereka tudi tožbene navedbe glede pravilnosti izvedenega glasovanja senata Filozofske fakultete in se s tem sklicuje na določbo 10. odstavka 20. člena Pravilnika. Vrstni red kandidatov za dekana na glasovnici v nobenem primeru ni v ničemer vplival na oddane glasove Senata. Nasprotuje tudi tožbenim ugovorom o domnevno nepravilnem sklicu seje Akademskega zbora, na kateri je potekal postopek izbire kandidatov za dekana članice. Te navedbe namreč niso utemeljene. Sklic Akademskega zbora ni bil namreč ustrezno izveden s strani predsednice Akademskega zbora , saj ta v predpisanem roku 7 dni ni opravila ponovnega sklica Akademskega zbora. Zato je dekan obvestil rektorja Univerze v Mariboru, ki je nato v skladu s svojo pristojnostjo dne 15. 3. 2011 sklical sejo Akademskega zbora na podlagi enajstega odstavka 4. člena Pravilnika. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4Na tožbo je odgovorila tudi stranka z interesom, ki v celoti prereka tožbene ugovore in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Med drugim poudarja, da je sklep Senata za rektorja obvezujoč, v obravnavani zadevi pa niso podani pogoji iz tretjega odstavka 334. člena Statuta, po katerem je rektorju Univerze omogočeno, da zavrne predlog Senata in ponovno razpiše volitve. Meni, da bi bilo tožbo potrebno zavreči, saj bi morala tožnika sprožiti in voditi postopek zoper sklep Senata Filozofske fakultete z dne 31. 3. 2011, ne pa zoper odločbo rektorja Univerze. Meni pa tudi, da je bil postopek izveden skladno s Statutom in po ustaljeni praksi, ki je enaka na drugih članicah Univerze v Mariboru.

5Stranke so si v postopku izmenjale še pripravljalne vloge, v katerih odgovarjajo na stališča nasprotnih strank.

K 1. točki izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7V obravnavani zadevi je sporna odločba rektorja Univerze v Mariboru, s katero je za dekana Filozofske Univerze v Mariboru imenoval rednega prof. dr. A.A..

8Postopek imenovanja dekana urejajo določbe ZViS ter Statut. Po določbi 331. člena Statuta dekana članice univerze imenuje rektor Univerze na predlog Senata članice univerze za dobo 4 let, vendar največ dvakrat zapored. Predlog kandidata za dekana lahko poda vsak visokošolski učitelj članice univerze, predlog pa je potrebno poslati predsedniku Akademskega zbora članice (333. člen Statuta). Akademski zbor članice s tajnim glasovanjem izbere kandidate za dekana, ki jih predlaga senatu članice. Akademski zbor članice lahko predlaga Senatu članice največ tri kandidate, ki so prejeli največ glasov (prvi odstavek 334. člena Statuta). Predstavniki študentov sodelujejo pri postopku izbire kandidata za dekana (drugi odstavek 310. čelna Statuta). Senat članice obravnava prispele kandidature za dekana in rektorju predlaga v imenovanje kandidata za dekana članice, ki je na tajnem glasovanju na senatu članice prejel večino glasov vseh članov senata. članice (drugi odstavek 334. člena Statuta).

9Po presoji sodišča je tožena stranka postopala v skladu z navedenimi določbami. Iz zapisnika izredne seje z dne 31. 3. 2011 izhaja, kar v zadevi niti ni sporno, da je Senat Filozofske fakultete, Univerze v Mariboru imenoval komisijo za izvedbo tajnega glasovanja ter po tajnem glasovanju predlagal rektorju, da imenuje za dekana Filozofske fakultete Univerze v Mariboru kandidata prof. A.A., ki je na tajnem glasovanju senata prejel večino oddanih glasov članov Senata.

10Tožnika v tožbi izpodbijata izbor kandidata za dekana na Akademskem izboru, ki Senatu predlaga kandidate za dekana članice. Pravilno opozarjata tožena stranka in stranka z interesom, da ta faza postopka ne pomeni volitev. Za odločitev v zadevi pa je predvsem pomembno, da sta tako tožnika kakor gospod A.A. bili kot izbrani kandidati za dekana predlagani v nadaljnji postopek Senatu članice. To pomeni, da sta tudi neizbrana kandidata imela možnost biti udeležena v tajnem postopku Senata članice, s tem pa tudi, da bi bila lahko imenovana za dekana. Senat pa je s tajnim glasovanjem, ko je ugotovil, da je g. A.A. prejel najvišje število glasov, njega predlagal v imenovanje rektorju. Zato je kot povedano za odločitev pomembno, da sta bila tožnika kot izbrana kandidata predlagana Senatu članice v nadaljnji postopek. Okoliščina, da so pri glasovanju seje Akademskega zbora sodelovali tudi študentje na odločitev ne more vplivati. Sodelovali so namreč v postopku izbire kandidata za dekana, pooblastilo za to pa je dano v drugem odstavku 310. člena Statuta.

11Glede preostalih tožbenih ugovorov tožnika nista izkazala, kako naj bi zatrjevane kršitve vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe rektorja.

K 2. točki izreka:

12Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.

13Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-12).