VSRS Sodba VIII Ips 98/2009

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 31. 7. 2007. Posledično je zavrnilo tudi nadaljnje reparacijske zahtevke, glede zahtevka za reintegracijo in priznanja pravic iz delovnega razmerja po 31. 1. 2008 pa je zaradi umika tožbe v tem delu postopek ustavilo. Ugotovilo je, da je bila v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi med pravdnima strankama dogovorjena poskusna doba, in sicer od nastopa dela, to je 1. 2. 2007, do 31. 7. 2007. Direktor tožene stranke je tožnika že 11. 7. 2007 po elektronski pošti obvestil, da kot ocenjevalec poskusnega dela ugotavlja, da njegovo delo očitno ni dalo pričakovanih rezultatov, zaradi večje objektivnosti ocene pa mu je dal možnost, da z odgovori na vprašanja, ki se tičejo njegovega dela, pojasni razloge za rezultate dela. Dne 31. 7. 2007 je bila tožniku vročena pisna ugotovitev o neuspešno opravljenem poskusnem delu, ki ima značaj pisne obdolžitve in v kateri je bilo navedeno, da tožnik s pisno obrazložitvijo svojega poskusnega dela pričakovanih rezultatov ni utemeljil. Ob ugotovitvi, da je šlo zgolj za komentiranje tožnikovega poročila o opravljenem poskusnem delu, je sodišče presodilo, da tožena stranka tožniku ni kršila pravice, da se mu omogoči ustrezna priprava na zagovor, saj bi lahko na oceno, ki glede na tožnikovo poročilo ni vsebovala nobenih novih dejstev, odgovarjal že istega dne. Tožniku je bila dana možnost tako pisnega kot tudi ustnega zagovora, vendar je ni izkoristil. Tožena stranka mu je zato z istim dnem zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je dokazala, da ni uspešno opravil poskusnega dela.

2Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovim zahtevkom v celoti ugodilo. Strinjalo se je z dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje, vendar je presodilo, da je le-to zmotno uporabilo materialno pravo. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka 31. 7. 2007 tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ter pisno ugotovila neuspešno opravljeno poskusno delo. Istega dne je bil tožnik tudi vabljen na zagovor, na katerem mu je bila predstavljena negativna ocena poskusnega dela in istočasno zahtevano, da poda svoj zagovor. Takšno postopanje tožene stranke je po oceni sodišča druge stopnje nepravilno, saj bi morala tožena stranka tožniku skupaj z vabilom na zagovor vročiti negativno oceno poskusnega dela ter mu omogočiti, da se ustrezno pripravi na zagovor. Pisno komuniciranje med strankama pred 31. 7. 2007 nima značaja postopka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v smislu drugega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Sodišče druge stopnje je tako presodilo, da tožniku ni bil omogočen zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in se pri tem sklicevalo tudi na sodno prakso Vrhovnega sodišča.

3Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje očita, da je napačno povzelo tožbene navedbe oziroma razloge prvostopenjske sodbe – negativna ocena poskusnega dela tožniku ni bila predočena šele na samem zagovoru, pač pa pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, na sestanku. Takrat je tožnika tudi povabila, da poda svoj zagovor. Nadalje izpostavlja, da je pravica do zagovora relativna pravica ter da je ZDR pred novelo ZDR-A vsled formalnosti postopka, delodajalca v primeru negativne ocene poskusnega dela postavljal v položaj nezakonitega ravnanja pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nadalje vztraja pri stališču, da je postopala skladno z določbami veljavnega ZDR. Tožena stranka je tožniku omogočila, da poda svoj zagovor 31. 7. 2007 in ta bi to nedvomno lahko storil. Glede na ureditev takrat veljavnega ZDR pa bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči osem (ali pa tri) dnevni rok za pripravo na zagovor, ki negativne ocene poskusnega dela niti ne bi mogel spremeniti.

4Tožnik je vložil odgovor na revizijo, v katerem prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5Revizija ni utemeljena.

6Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7Na podlagi četrte alineje prvega odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s četrtim odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela. Na podlagi drugega odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu omogočiti zagovor, upoštevaje smiselno prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Prvi in drugi odstavek 177. člena ZDR urejata pravico do zagovora v disciplinskem postopku in s tem v zvezi določata, da mora delodajalec delavcu vročiti pisno obdolžitev ter mu določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda zagovor.

8Poleg citiranih določb ZDR je treba upoštevati tudi pravico do obrambe, ki jo delavcem zagotavlja Konvencija 158 Mednarodne organizacije dela o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, mednarodne pogodbe, št. 15/92, v nadaljevanju: Konvencija). Ta v 7. členu določa, da delovno razmerje delavca ne preneha zaradi razlogov v zvezi z njegovim obnašanjem in delom, preden mu je omogočeno, da se zagovarja zaradi takšnih trditev, razen če od delodajalca z razlogom ni pričakovati, da mu to omogoči.

9Kot v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno izpostavlja že sodišče druge stopnje, je Vrhovno sodišče tudi glede neuspešno opravljenega poskusnega dela kot razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi že večkrat poudarilo pomen pisne obdolžitve v zvezi z dolžnostjo delodajalca, da delavcu v primeru izredne odpovedi omogoči zagovor. Pomen pisne obdolžitve, ki pri tem odpovednem razlogu predstavlja negativno oceno poskusnega dela, je razlagalo predvsem z vidika predhodne seznanitve delavca kot nujnega pogoja za pripravo zagovora. Pravilno je sicer stališče tožene stranke, da pravica do zagovora ni absolutna pravica, pač pa relativna, vendar pa tožena stranka obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor (na primer delavčevo morebitno izmikanje vročitvi ocene in vabilu na zagovor), ni zatrjevala. Pri tem revizijsko sodišče poudarja, da je izjeme od splošne obveznosti delodajalca iz drugega odstavka 83. člena ZDR treba razlagati restriktivno.

10Brezpredmetne so revizijske navedbe, da negativna ocena poskusnega dela tožniku ni bila predočena šele na samem zagovoru, pač pa na sestanku pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tudi če te navedbe držijo, tožniku ni bila zagotovljena vsebinska možnost zagovora, pač pa zgolj formalna, kar glede na določila ZDR in Konvencije ne zadošča. Od delavca namreč ni mogoče pričakovati, da svoj zagovor poda že istega dne, ko mu je vročena pisna obdolžitev oziroma negativna ocena poskusnega dela, saj mora imeti, če se želi učinkovito zagovarjati, na razpolago dovolj časa za pripravo. Tožena stranka tožniku le-tega ni zagotovila, s čimer mu je odvzela vsebinsko možnost zagovora.

11Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je bila glede na veljavno ureditev v ZDR prisiljena postopati nezakonito. V skladu s četrtim odstavkom 125. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu poda ob poteku poskusnega dela. Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je sicer opredeljen v drugem odstavku 110. člena ZDR v tem smislu, da mora delodajalec podati izredno odpoved najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga, vendar je glede začetka teka roka za odpoved treba upoštevati tudi določbe ZDR o poskusnem delu. Razlog za izredno odpoved namreč v tem primeru dejansko nastane šele ob negativni oceni poskusnega dela z dnem poteka poskusne dobe, kar pomeni, da lahko delodajalec na podlagi drugega odstavka 110. člena ZDR izredno odpoved delavcu poda tudi še v naslednjih 15 dneh. Glede na navedeno bi tožena stranka brez negativnih posledic zanjo tožniku lahko omogočila vsaj krajši (na primer tridnevni) rok za pripravo na zagovor. Ker tega ni storila, je sodišče druge stopnje tožnikovim zahtevkom utemeljeno ugodilo.

12Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

13Ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev, krije svoje stroške revizijskega postopka tožnik sam (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).