VSRS Sklep VIII Ips 254/2008

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo zneska 29.938,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2Na tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodilo, pritožbo tožene stranke glede odločitve o njenih stroških pa zavrnilo. Soglašalo je sicer z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je tožnici dne 12. 5. 2006 prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podane s strani tožene stranke dne 28. 3. 2006, ki jo tožnica ni izpodbijala, in da je tožnica pri tem odklonila podpis nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto. Tudi ob taki odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je štelo, da je tožnici v smislu določb drugega odstavka IX. točke njene pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 12. 1998 delovno razmerje prenehalo po krivdi tožene stranke in ji je zato tožena stranka na podlagi določb navedene pogodbe dolžna plačati zahtevano odpravnino.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07), ker naj bi bili razlogi izpodbijane sodbe nezadostni in sodba ne upošteva vseh odločilnih dejstev. Hkrati pa sodišču očita zmotno razlago določb pogodbe o zaposlitvi o prenehanju delovnega razmerja po krivdi tožene stranke glede na veljavno pravno ureditev o prenehanju delovnega razmerja, saj je tožnici delovno razmerje prenehalo na podlagi zakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je tožnica ni izpodbijala. Graja tudi odločitev o stroških postopka.

4Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev.

5Revizija je utemeljena.

6Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

7Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Izpodbijana sodba ima razloge in v njej ni nasprotij, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti.

8Ob ugotovitvi, da je tožnici pri toženi stranki dne 12. 5. 2006 prenehalo delovno razmerje zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 28. 3. 2006, ko je ob odpovedi odklonila podpis druge pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, ki je bila tožnici ponujena s strani tožene stranke, sodišče soglaša s presojo, da ni podana podlaga za izplačilo vtoževane odpravnine v smislu prvega odstavka IX. točke pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 12. 1998, saj ni šlo za prenehanje delovnega razmerja na željo tožnice. O prenehanju delovnega razmerja na željo tožnice bi bilo mogoče govoriti le takrat, če bi prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi njene enostranske odpovedi, oziroma, če bi tako izhajalo iz sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 79. in 81. člena ZDR.

9Sodišče pa je najmanj preuranjeno presodilo, da pomeni redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga prenehanje delovnega razmerja v smislu drugega odstavka IX. točke tožničine pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi navedene pogodbene določbe se je tožena stranka zavezala tožnici plačati celo višjo odpravnino, če tožnici delovno razmerje preneha po krivdi tožene stranke. Krivdno ravnanje v pravu predpostavlja nedopustno ravnanje. Ker so načini prenehanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi pravno urejeni (75. člen ZDR), lahko govorimo o prenehanju delovnega razmerja oziroma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi po krivdi delodajalca le v primerih, ko je sočasno podan tudi element protipravnosti. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v 1. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR opredeljena kot posledica objektivnih razlogov, zaradi katerih preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Res gre za razloge v sferi delodajalca, vendar brez krivdnega odnosa delodajalca do teh razlogov. Zato v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne moremo govoriti o krivdni odpovedi s strani delodajalca, razen, če bi bilo v ustreznem postopku ugotovljeno delodajalčevo protipravno ravnanje, zaradi katerega bi bila ugotovljena nezakonitost odpovedi.

10Tudi Konvencija MOD, št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca ne govori o krivdi delodajalca za prenehanje delovnega razmerja, če delavcu delovno razmerje preneha v skladu z določili Konvencije. Šele, če na zahtevo delavca pristojni organ iz 8. člena Konvencije ugotovi, da je delavcu delovno razmerje neupravičeno prenehalo, bi lahko govorili o odgovornosti oziroma krivdi delodajalca za prenehanje delovnega razmerja.

11Na podlagi 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ) se določila pogodbe uporabijo tako, kot se glasijo (prvi odstavek). Ob zgolj gramatikalni razlagi določb drugega odstavka IX. točke tožničine pogodbe o zaposlitvi je glede na navedeno sodišče zmotno zaključilo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo po krivdi tožene stranke in da je zato upravičena do vtoževane odpravnine. Res pa drugi odstavek 82. člena OZ določa, da se pri razlagi spornih pogodbenih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu.

12Tožnica se v tožbi ni sklicevala na drugi odstavek IX. točke pogodbe o zaposlitvi, kot na podlago za svoj zahtevek. Prav tako se do te pravne podlage sodišče prve stopnje ni opredelilo. Kolikor je hotelo sodišče druge stopnje za odločanje o tožničinem tožbenem zahtevku uporabiti tako spremenjeno podlago, bi moralo strankama omogočiti, da se v smislu drugega odstavka 82. člena OZ o tako spremenjeni podlagi izjavita in izvesti ustrezne dokaze, če bi jih stranki v zvezi s tem predlagali. Šele na tak način bi bilo mogoče ugotoviti morebitni drugačni pomen izraza „po krivdi“ tožene stranke v zvezi z zakonskimi opredelitvami odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma glede na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

13Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje, da bo lahko dopolnilo postopek glede dejanskega pomena določb drugega odstavka IX. točke tožničine pogodbe o zaposlitvi v nakazanih smereh.

14Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.