UPRS sodba III U 182/2014

I. Tožbi se ugodi, odločba Detektivske zbornice Republike Slovenije št. 7/01-2014 z dne 25. 3. 2014 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Detektivska zbornica Republike Slovenije (v nadaljevanju upravni organa) tožeči stranki, na predlog Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, zaradi neizpolnjevanja z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti, odvzela detektivsko licenco in izkaznico. Tožeči stranki je prepovedala ponovno pridobitev detektivske licence in izkaznice za dobo 4-ih let od pravnomočnosti izpodbijane odločbe ter ji naložila, da mora v 8-ih dneh od pravnomočnosti izpodbijane odločbe upravnemu organu vrniti detektivsko licenco in izkaznico ter, da se tožečo stranko izbriše iz evidence detektivov. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (v nadaljevanju IRSNZ) v inšpekcijskem postopku ugotovil, da je tožeča stranka kršila določbo 3. člena Zakona o detektivski dejavnosti (v nadaljevanju ZDD-1), saj kot upokojenec opravlja detektivsko dejavnost na podlagi podjemnih pogodb. Tožeči stranki je z odločbo št. 061-137/2012/3 (4-12) z dne 3. 10. 2012 odredil, da lahko opravlja detektivsko dejavnost le v statusni obliki iz 3. člena ZDD-1, ne pa kot upokojenec. Z vpogledom v evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije-e-poizvedba je ugotovil, da je tožeča stranka od 1. 2. 2006 dalje upokojena, zato je upravnemu organu podal predlog za odvzem licence in izkaznice.

2Upravni odbor Detektivske zbornice Slovenije je kot pristojni organ zbornice sprejel izpodbijani sklep, na podlagi inšpekcijskih ugotovitev, da tožeča stranka ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti.

3Ministrstvo za notranje zadeve je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnilo. Zavrnilo je ugovor tožeče stranke, da se ni mogla izjaviti o predlogu IRSNZ za odvzem licence z obrazložitvijo, da je tožeča stranka imela to možnost v inšpekcijskem postopku ter v postopku o prekršku, v katerem je tožeča stranka tudi vložila zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Kopru pa je upoštevaje ugotovljene olajševalne okoliščine s sodbo opr. št. ZSv 67/2013 z dne 6. 2. 2013 spremenilo odločitev o sankciji in izreklo namesto globe opomin, vsebinsko pa zahtevo tožeče stranke zavrnilo.

4Tožeča stranka se z odločitvijo upravnega organa prve stopnje ne strinja, zato vlaga tožbo iz razloga po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (V nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da ima upoštevaje določbe ZZD-1 ob izpolnjevanju zakonskih pogojev za pridobitev detektivske licence, pravico opravljati detektivske storitve tudi, če ni registrirano v poslovnem registru Republike Slovenije, kot svoboden poklic in na način, ki je združljiv s pravico do pokojnine. Drugi odstavek 3. člena in 4. alinea prvega odstavka 17. člena ZZD-1 sta zato v nasprotju s pravico do svobode dela, določeno v 49. členu Ustave RS. Glede na določbo drugega odstavka 3. člena ZZD-1 tožeča stranka kot upokojenec ne more opravljati detektivske dejavnosti, tako kot to lahko počnejo drugi svobodni poklici (odvetniki, gorski vodniki idr...) po upokojitvi, ne da bi zaradi tega izgubila pravico do pokojnine. Upoštevaje 116. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) bi moral ZZD-1 status upokojenih detektivov posebej urediti, tako da upokojeni detektivi ne bi bili diskriminirani v primerjavi z drugimi svobodnimi poklici. V prekršku se ni znašla po svoji krivdi, ampak zaradi neurejene in predvsem neusklajene zakonodaje, zato meni, da gre za okoliščine, ki utemeljujejo milejšo kazen, začasni ali pogojni odvzem, nikakor pa ne najstrožji ukrep, trajni odvzem po 18. členu ZZD-1.

5Upravnemu organu očita kršitev pravil postopka, saj v postopku odvzema licence ni imela možnosti, da sodeluje, da se izjavi in da poskuša uveljaviti svoje pravice in pravne interese. Dejstvo, da je sodelovala v inšpekcijskem postopku, na odločitev v stvari nima nobenega vpliva. Od naslovnega sodišča pričakuje odgovor, ali so sporne določbe ZZD-1 na katerih temelji izpodbijana odločba, v skladu z 49. členom Ustave RS. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje ter ji povrne stroške postopka.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo podrobno povzema potek celotnega upravnega postopka ter vztraja pri tem, da kršitve pravil postopka na odločitev v stvari niso vplivale.

7Tožeča stranka v nadaljnji pripravljali vlogi prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in vztraja pri tožbenih razlogih.

K točki I. izreka:

8Tožba je utemeljena.

9V obravnavani zadevi je med strankama sporna odločitev upravnega organa o odvzemu detektivske licence in detektivske izkaznice v postopku, uvedenem na predlog IRSNZ in odločitev o prepovedi ponovne pridobitve detektivske izkaznice za dobo 4-ih let od pravnomočnosti izpodbijane odločbe.

10Po 2. točki prvega odstavka 144. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) lahko organ po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Po tretjem odstavku istega člena stranke v primeru odločanja po skrajšanem postopku ni treba zaslišati.

11Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da izpodbijana odločba temelji na podatkih zbranih v postopku izdaje odločbe o prekršku IRSNZ z dne 2. 1. 2013, spremenjene s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru Zsv 6/2013 z dne 6. 2. 2013. Upravni organ pa v postopku izdaje izpodbijane odločbe tožeči strani ni omogočil, da bi se o zbranih dokazih izjasnila, odločitve o času trajanja odvzema pa ni obrazložil.

12Po določbah drugega odstavka 17. člena ZZD-1 se z odločbo o odvzemu licence iz razlogov prvega odstavka 17. člena prepove ponovno pridobitev licence za čas od 1 do 4-ih let od pravnomočnosti odločbe o odvzemu licence. Navedeno pomeni, da je odločitev o času trajanja odvzema v diskrecijski pravici upravnega organa, ki odloča v upravni stvari. Svojo odločitev mora zato upravni organ utemeljiti. Po določbi 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP pa mora obrazložitev odločbe obsegati tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Po določbah prvega odstavka 7. člena ZUP pa morajo organi pri postopanju in odločanju omogočati stranki, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice, pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristijo, določeno z zakonom ali drugim predpisom.

13Tožeči stranki v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo omogočeno, da bi zavarovala svoje pravne interese, zato so bila kršena pravila postopka. Tožena stranka pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla razlogov glede odločitve o času trajanja prepovedi ponovne pridobitve licence. Zato izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Če obrazložitev upravnega akta take vsebine nima, stranki tudi ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. V postopku so bila zaradi pomanjkljive obrazložitve kršena pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1, ki vplivajo na pravilnost odločitve, zato je izpodbijani sklep nezakonit.

14Glede na navedeno sodišče ostalih tožbenih ugovorov tožeče stranke ni obravnavalo.

15Upoštevaje navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem mora tožena stranka tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe omogočiti, da v postopku zavaruje svoje pravice ter nato pojasniti razloge za svojo odločitev na način, da jih bo mogoče preizkusiti.

16Na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo brez glavne obravnave.

K točki II. izreka:

17Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).