VSC sklep I Kp 28560/2014

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so na podlagi Zakona o ratifikaciji sporazuma med Vlado RS in Vlado ZDA o instrumentu iz drugega (prav bi bilo tretjega) odstavka 3. člena Sporazuma o izročitvi med Evropsko Unijo in Združenimi državami Amerike, podpisanega dne 25. 6. 2003, o uporabi Konvencije o izročitvi med Kraljevino Srbijo in Združenimi državami Amerike, podpisane 25. 10. 1901 ter po 522. členu slovenskega Zakona o kazenskem postopku (ZKP), izpolnjeni pogoji za izročitev obdolženca, državljana Republike Romunije, Združenim državam Amerike.

2Zoper sklep se pritožuje zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga naj sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da zagovornik utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

5Za izročitev tujca na prošnjo tuje države morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi pogoji. Takoj, ko kateri od pogojev ni izpolnjen, je izročitev izključena. Čeprav se s sklepom, izdanim po določbi 528. člena ZKP ne odloča o sami stvari, to je izročitvi, pa se z njim meritorno ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za izročitev. Sodišče mora zato obrazložiti podlago za ugotovitev, da je posamezni pogoj izpolnjen z razlogi, ki jih je moč preizkusiti. Tej zahtevi, pa kot utemeljeno uveljavlja zagovornik, v izpodbijanem sklepu ni bilo zadoščeno glede pogoja, to je takoimenovane dvojne kaznivosti (identiteta norme).

6Zagovornik ima prav, da izpodbijani sklep nima nobenih razlogov na podlagi katerih bi bilo moč preizkusiti, zakaj je sodišče prve stopnje napravilo sklep, da je dejanji opisani pod točkama 1 in 2 prošnje za izročitev, moč pravno opredeliti kot kaznivo dejanje pranja denarja storjeno v hudodelski združbi po četrtem odstavku 245. člena KZ-1 in kot kaznivo dejanje goljufije storjene v hudodelski združbi po tretjem odstavku 211. člena KZ-1. Sodišče druge stopnje pa poleg tega ugotavlja še, da je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da država prosilka ne prosi za izročitev obdolženca le zaradi kaznivega dejanja zarote z namenom storitve goljufije z uporabo telekomunikacij po Poglavju 18, Oddelek 1349 in 1343 in kaznivega dejanja zarote pranja denarja po Poglavju 18, Oddelek 1956(h) Zakonika Združenih držav Amerike, temveč tudi zaradi kaznivega dejanja zarote trgovine s ponarejenim blagom ali lažnimi storitvami po Poglavju 18, Oddelek 371 in 2320 Zakonika Združenih držav Amerike. Tako se sploh ni opredelilo, ali so tudi glede tega kaznivega dejanja izpolnjeni pogoji za izročitev obdolženca državi prosilki ali ne.

7Po 3. točki 522. člena ZKP je pogoj za izročitev, da je dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, kaznivo dejanje tako po domačem zakonu, kakor po zakonu države, v kateri je bilo storjeno. Da bi bilo mogoče preveriti v izpodbijanem sklepu zapisano navedbo, da je izpolnjen tudi ta pogoj, bi ga bilo kot to utemeljeno navaja zagovornik sodišče prve stopnje dolžno tudi obrazložiti. V konkretnem primeru država prosilka prosi za izročitev obdolženca zaradi treh kaznivih dejanj in je tako od identitete norm odvisno, ali so podani pogoji za izročitev glede vseh treh kaznivih dejanj ali ne. Gre tako za eno od pomembnih okoliščin, ki ima v primeru, da ne ustreza zahtevi opredeljeni v 3. točki 522. člena ZKP, kljub morebitni izpolnjenosti vseh ostalih pogojev, za posledico odločitev po prvem odstavku 527. člena ZKP.

8Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornika, ki utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Glede na tako odločitev sodišče druge stopnje ni imelo podlage, da bi preizkušalo utemeljenost pritožbenih navedb, s katerimi zagovornik izpodbija dejansko stanje, ki ga je v napadenem sklepu ugotovilo sodišča prve stopnje.

9V postopku novega odločanja o izpolnjevanju pogojev za izročitev obdolženca državni prosilki, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno ugotoviti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev ali ne. Za sprejeto ugotovitev bo moralo navesti razloge, ki jih bo moč preizkusiti, s čimer bo odpravilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, zaradi katerega je bil izpodbijani sklep razveljavljen.