VSL sodba I Cp 2152/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki v 15-ih dneh od prejema te sodbe 1.461,07 EUR stroškov pritožbenega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da darilna pogodba, ki sta jo 5. 10. 2009 sklenila pokojna ... kot darovalka in A. A. kot obdarjenec, proti tožniku nima pravnega učinka glede deleža 1/8 nepremičnine s parc. št. 1/2, k. o. ... (I. točka izreka). Delež do 1/8 prej navedene nepremičnine se vrne v zapuščino po pokojni ... (II. točka izreka). Tožencu je bilo naloženo, da tožniku povrne 4.016,71 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Izpostavlja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Tožnik je tožbo vložil brez napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča, kasnejši sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 3364/2011 z dne 19. 7. 2012, s katerim je bil zapuščinski postopek prekinjen do pravnomočne odločitve v tej pravdni zadevi, pa po vsebini ne predstavlja napotitvenega sklepa. Brez izdanega napotitvenega sklepa tožnik nima izkazanega pravnega interesa, kar je splošna procesna predpostavka. V zapuščinskem postopku niti še ni bil ugotovljen obseg zapuščine. Poudarja, da je prvo sodišče odločilo o stvari, ki ne spada v njegovo stvarno pristojnost. Odločalo je o zapuščinski zadevi, ki se obravnava po določbah nepravdnega postopka, ne pa po pravilih pravdnega postopka, kar vse predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Opozarja na formalno pomanjkljivost tožbenega zahtevka, ker se z njim tožencu ničesar ne nalaga, takšen zahtevek niti ni izvršljiv v zemljiški knjigi. Nepremičnina, navedena v izreku izpodbijane sodbe, ni označena s sedaj veljavno oznako. Tudi to predstavlja formalno pomanjkljivost, kar narekuje zavrnitev zahtevka. Sporna je dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka. Glede tega sodba niti nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožba je nesklepčna, saj je tožbeni zahtevek formalnopravno pomanjkljiv in pravno napačno postavljen. Opozarja, da tožnik v tožbenih navedbah ne navaja in ne zahteva vračunanja darila v toženčev dedni delež.

5Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo podal odgovor. V odgovoru pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

6Pritožba ni utemeljena.

7Prvo sodišče je svojo odločitev oprlo na pravilna materialnopravna izhodišča in ni zagrešilo kršitev, ki jih izpostavlja pritožba. Nesporno je, da je bila med tožencem in pokojno ... 5. 10. 2009 sklenjena darilna pogodba, predmet katere je bil polovični idealni delež na nepremičnini s parc. št. 1/2, k. o. ... Tožnik je posvojenec darovalke, kar pomeni, da ga darovalka ni mogla izključiti iz dedovanja – razen z razdedinjenjem – in svoje premoženje razdati z neodplačnimi razpolaganji.

8Zmotni so pritožbeni očitki, da tožnik zaradi odsotnosti napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča nima izkazanega pravnega interesa. Nujni dedič lahko v pravdi uveljavlja zahtevke zoper druge dediče tudi brez napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča. V obravnavanem primeru je pravni interes za postavljeni tožbeni zahtevek – ob upoštevanju tožbene naracije – izkazan, saj je zapustnica neodplačno razpolagala z glavnino svojega premoženja, tako da zapuščino predstavljajo zgolj denarna sredstva v višini 577,96 EUR. Ravno toliko pa so znašali tudi pogrebni stroški in stroški za urejanje groba zapustnice, ki jih je plačal toženec, tako da bodo ta sredstva šla njemu. Kot je izpostavilo že pritožbeno sodišče v sklepu I Cp 3478/2012, ima tožnik pravni interes za predmetno tožbo, saj je izkazal, da uveljavlja sporno dejstvo, od katerega je odvisna njegova pravica do dednega deleža. Zapuščinski postopek je bil ravno zaradi predmetnega pravdnega postopka prekinjen. Ker pravdni postopek že teče, ni bilo nobene podlage, da bi zapuščinsko sodišče izdalo napotitveni sklep na pravdo.

9Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki v zvezi z ugotavljanjem obsega zapuščine. Vprašanje, ali je določeno premoženje del zapuščine, se v primeru spora rešuje po pravilih pravdnega postopka. Glede na to, da zapuščino predstavljajo izključno denarna sredstva v višini 577,96 EUR, pa še ta bodo izplačana tožencu, zmanjšanje oziroma odprava oporočnih razpolaganj ne pride v poštev. Ker primanjkljaja ni mogoče pokriti na ta način in ker je zapustnica že za časa življenja razpolagala s svojim pretežnim delom premoženja (nepremičnina), pride v poštev uporaba instituta vrnitve darila (35. člen Zakona o dedovanju). Prvo sodišče je ugotovilo, da je zapustnica s skupnim nujnim deležem (delom zapuščine, ki gre nujnemu dediču, rezerviranim delom) razpolagala, zato ima tožnik kot nujni dedič po njeni smrti pravico zahtevati, da se ta razpolaganja razveljavijo. O tem se odloča, kot je bilo že prej navedeno, v pravdnem postopku, zato so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki v zvezi z vprašanjem stvarne pristojnosti.

10Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža je oblikovalne in dajatvene narave. Dokler teče zapuščinski postopek, mora nujni dedič zahtevati vrnitev darila v zapuščino, ne more pa zahtevati neposredne izročitve. Tožnik je tožbeni zahtevek za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža pravilno oblikoval, pritožbeni očitki o formalni pomanjkljivosti pa so neutemeljeni. Dokler zapuščinski postopek ni pravnomočno končan, nujni dedič sploh ne more zahtevati neposredne izročitve darila. Takšna tožba pa bi bila nesklepčna.(2)

11Očitek v zvezi s formalno pomanjkljivostjo zaradi odsotnosti ID številke ne more imeti želene teže. Nepremičnina je v tožbenem zahtevku ustrezno označena z navedbo parcelne številke in katastrske občine, kar predstavlja ustrezen identifikacijski znak. Pritožbene navedbe glede odsotnosti dejanske in pravne podlage tožbenega zahtevka ter s tem v zvezi zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka so nekonkretizirane, zato se pritožbeno sodišče do njih ne more opredeliti. V zvezi z institutom vračunanja daril pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam iz odgovora na pritožbo, ki ustrezno osvetljujejo razlikovanje med obema institutoma. Sicer pa tožnik ni podal tožbenih trditev glede vračunanja daril in tudi ni postavil takšnega zahtevka.

12Pritožba je glede na zgoraj obrazloženo neutemeljena, pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo ter na podlagi določbe 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj ni ugotovilo kršitev, na katere, skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.

13Ker pritožnik s pritožbo ni bil uspešen, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

14Na podlagi priglašenih stroškovnih postavk v odgovoru na pritožbo je tožnik upravičen do povračila 1.461,07 EUR pritožbenih stroškov (1.177,60 EUR nagrade za pritožbeni postopek po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi, 20,00 EUR pavšalnih stroškov po tar. št. 6002 in 22 % DDV – 263,47 EUR). Izrek o zamudnih obrestih temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede teka zamudnih obresti pa tudi na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.

-------------

Op. št. (1): Ur. list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

Op. št. (2): dr. Končina Peternel, M.: Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, Podjetje in delo 6-7/2008/XXXIV.