VSL sklep II Cp 2543/2015

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Predlagateljica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se na stavbi z ID št. ..., stoječi na nepremičnini s parc. št. 1/1 k. o. ..., na naslovu v Ljubljani vzpostavi etažna lastnina (I. točka izreka); kot posamezne dele stavbe določilo del stavbe z ident. št. ..., stanovanjska raba v izmeri 85,5 m2, s solastniškim deležem na splošnih skupnih delih stavbe do 855/2146, del stavbe z ident. št. ..., stanovanjska raba v izmeri 129,1 m2, s solastniškim deležem na splošnih skupnih delih stavbe do 1291/2146 (II. točka izreka); kot splošni skupni del stavbe z ident. št. ... določilo parcelo št. 1/1 k. o. ..., kjer je vzpostavljena solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, s solastniškimi deleži iz prejšnje točke izreke sklepa (III. točka izreka); ugotovilo obstoj lastninske pravice za vsak posamezni del stavbe v korist predlagateljice do celote (IV. točka izreka); odločilo, da se sklep izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka (V. točka izreka).

2Zoper sklep je nasprotni udeleženec A. A. vložil pravočasno pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sprašuje se, kako je sodišče brez pomisleka upoštevalo bistveno spremenjeno skupno površino stavbe in posameznih delov. V prvotni odločbi GURS z dne 31. 7. 2014 izhaja skupna površina stavbe 88,96 m2, iz nove odločbe z dne 31. 7. 2014 pa 214,6 m2. Posamezna dela sta bila v prvi odločbi izmerjena na 35,48 m2 vsak, v novi odločbi pa ima del št. 1 površino 85,5 m2, del št. 6 pa površino 129,1 m2. Tudi ni jasno, kako v dvostanovanjski stavbi ni skupnih delov stavbe. Tudi ni res, da naj bi bili z denacionalizacijsko odločbo pravnemu predniku predlagateljice vrnjeni v celoti dve gospodarski poslopji. Iz izreka odločbe izhaja, da se na nepremičnini le vzpostavi solastniški delež (na skupnih prostorih in napravah hiše št. 10, na funkcionalnem zemljišču in dveh gospodarskih poslopjih). Če je dedinja po denacionalizacijskem upravičencu predlagateljici prodala celotni gospodarski poslopji, je ta pogodba delno nična, izpodbijani sklep pa nezakonit.

3Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Pritožnik je na odgovor odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da odgovora pritožnika na odgovor predlagateljice na njegovo pritožbo, pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj takšne vloge ne Zakon o pravdnem postopku (ZPP)in ne Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) ne predvidevata.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je uporabilo tudi materialno pravo (določbe Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi – ZVEtL), zagrešilo pa tudi ni tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL), konkretnih kršitev določb postopka pa pritožba ne izpostavlja. Pritožbeno sodišče razloge sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev v celoti sprejema in jih ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja:

7Ne drži pritožbena navedba, da je bil pravnemu predniku predlagateljice s pravnomočno Odločbo o denacionalizaciji št. 362-179/93-05/BM z dne 19. 7. 1994 (priloga A14) vrnjen le solastninski delež na dveh gospodarskih poslopjih.(1) Iz 1. točke izreka te odločbe jasno izhaja, da se (tudi) pri dveh gospodarskih poslopjih vzpostavi lastninska pravica (v celoti) v korist in na ime denacionalizacijskega upravičenca, iz 2. točke izreka pa, da se v njegovo korist vzpostavi solastniški delež na skupnih prostorih in napravah hiše št. 10 in funkcionalnem zemljišču, v sorazmerju z vrednostjo njemu lastne etažne lastnine glede na skupno vrednost etažne lastnine v hiši št. 10 in dveh gospodarskih objektih kot celoti. Za odločitev nepomembne so tudi pritožbene navedbe v zvezi s stanovanjsko površino stavbe v Ljubljani. V postopku je bilo kot bistveno ugotovljeno, da danes obe zemljišči pod stavbama v Ljubljani 10 in 10a merita 369 m2, iz denacionalizacijske odločbe pa izhaja skoraj identična kvadratura 378 m2, glede dvorišča pa denacionalizacijska odločba omenja kvadraturo 312 m2, kar je prav tako skoraj identično današnji kvadraturi parcele 1/3 (dvorišče) v izmeri 321 m2. Sklicevanje pritožbe na odločbo GURS z dne 31. 7. 2014 je nerazumljivo.(2) Če pritožnik meri na odločbo GURS z dne 4. 3. 2005, pa mu je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je bila ta odločba razveljavljena (z odločbo z dne 14. 11. 2008, priloga A13) in je sklicevanje nanjo pravno nerelevantno. Iz omenjene denacionalizacijske odločbe izhaja tudi, da sta bili v objektu na dvorišču (sedaj stavba v Ljubljani) dve enosobni stanovanji.(3) Dve stanovanjski enoti sta v stavbi še sedaj, pri čemer razlika v kvadraturi stanovanjskih površin za odločitev ni bistvena. Iz vseh pravnih naslovov, ki jih je predložila predlagateljica, jasno izhaja, da sta bili predmet vseh dve gospodarski poslopji, z natančno določeno kvadraturo, ki sovpada s sedanjim zemljiščem pod stavbo, in ne le dve stanovanji. Predlagateljica je tako kupila celoten objekt in ne le dve stanovanjski enoti v njem (10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pripomniti je še, da je predlagateljica stavbo adaptirala, stanovanjski prostori so (sedaj) v dveh etažah,(4) pri čemer je cilj ZVEtLa prav v tem, da se uskladi zemljiškoknjižno stanje z dejanskim.

8Odločitev sodišča prve stopnje je tako skladna s strokovno podlago - elaboratom za izvedbo katastrskega vpisa, pri čemer zoper sklep, da je ta strokovna podlaga primerna za izvedbo katarskega vpisa, tudi ni bilo pritožbe (23. in 23.a člen ZVEtL), pravilno in zakonito pa je za vsak posamezni del stavbe določilo tudi lastnika – predlagateljico, ki se je izkazala z ustreznimi pravnimi naslovi (24. člen v zvezi s 3. do 5. členom ZVEtL).

9Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL).

10ZVEtL posebnih določb o stroških postopka nima, zato se uporabljajo določbe ZNP. Ta v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar v konkretni zadevi ne gre. Predlagateljica zato stroške odgovora na pritožbo nosi sama.

----------

Op. št. (1): sedaj stavba v Ljubljani.

Op. št. (2): Pritožnik navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje bolj kritično presojati to odločbo, glede na prejšnjo odločbo z dne 31. 7. 2014 (torej glede na isto odločbo).

Op. št. (3): Pralnice, ki naj bi tam obstajala po navedbah nasprotnih udeležencev in ki naj bi bila splošni skupni del stavbe v Ljubljani, odločba ne omenja in ne izvzema iz vračanja premoženja.

Op. št. (4): kar jasno izhaja iz elaborata za izvedbo katastrskega vpisa