UPRS Sodba I U 1452/2017-8

I. Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožnica vložila dne 8. 6. 2017 za vložitev predloga za preklic prve javne dražbe in kot oprostitev plačila stroškov postopka. V svoji obrazložitvi navaja, da je bilo z vpogledom v izvršilni spis VL 67598/2014 Okrajnega sodišča v Sevnici ugotovljeno, da izvršilni postopek poteka na predlog upnika A. d.d. proti dolžniku B.B. (tožničinemu možu) zaradi izterjave 4.656,19 EUR; da je izvršitelj zarubil osebni avtomobil znamke Renault Laguna z registrsko št. ..., za katerega tožnica kot tretja zatrjuje, da je njena last in je zato dne 5. 5. 2017 vložila ugovor tretjega (za kar ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo Bpp 227/2017 z dne 8. 5. 2017) in dne 19. 5. 2017 še predlog za odlog izvršbe (za kar ji je bila prav tako dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo Bpp 251/2017 z dne 19. 5. 2017), da je sodišče o podanem ugovoru in predlogu tožnice za odlog izvršbe odločilo s sklepom VL 67598/2014 z dne 19. 6. 2017, s katerim je ugovor tretje zavrnilo in tožnico napotilo na pravdo za ugotovitev, da izvršba na vozilo ni dopustna, predlogu za odlog izvršbe pa je ugodilo in izvršbo odložilo do izteka zakonskega roka 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa, v kolikor bo tretji začel pravdo za nedopustnost izvršbe, pa do pravnomočnega končanja pravde zaradi nedopustnosti izvršbe; da je pred izdajo tega sklepa izvršitelj razpisal prvo javno dražbo zarubljenih predmetov, med drugim osebnega avtomobila, za katerega tožnica zatrjuje, da je v njeni lasti za dne 19. 6. 2017, tožnica pa je dne 8. 6. 2017, ko je podala predmetno prošnjo za brezplačno pravno pomoč, po odvetniku vložila tudi predlog za preklic prve javne dražbe v izvršilnem postopku in da je izvršitelj dne 9. 6. 2017 v izvršilnem postopku podal obvestilo, da zaradi vloženega ugovora tretjega preklicuje javno dražbo zarubljenih premičnin, razpisano za dne 19. 6. 2017. Na podlagi navedenega tožena stranka ugotavlja, da je do preklica javne dražbe prišlo že zaradi vloženega ugovora tretjega, kar je izvršitelj tudi izrecno navedel v obvestilu z dne 9. 6. 2017. Sodišče je nato s sklepom z dne 19. 6. 2017, kar je sicer po izdaji razpisa za javno dražbo, odločilo o ugovoru tretje in o predlogu za odlog izvršbe, ki ju je tožnica podala. Izvršitelj je torej upošteval vložen ugovor tožnice kot tretje in preklical javno dražbo in zato po oceni tožene stranke ni bil potreben še dodatni predlog za preklic javne dražbe, ki ga je tožnica vložila po odvetniku. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izrecno ne predvideva oziroma ureja predloga za preklic javne dražbe, pač pa v 64. členu ureja ugovor tretjega in v 73. členu odlog izvršbe na predlog tretjega. Tožnica je tako ugovor tretje kot predlog za odlog izvršbe podala, za kar ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč in je na ta način zavarovala svoje pravice in koristi, ki jih ima kot tretja v izvršilnem postopku. Iz same vsebine podanega predloga za preklic javne dražbe tožena stranka tudi ugotavlja, da tožnica v njem zgolj navaja, da je vložila ugovor tretje in predlog za odlog izvršbe, ker je izvedela za razpisano javno dražbo in da bi s prodajo avtomobila utrpela nenadomestljivo škodo. Upoštevajoč vsebino takšnega predloga tožena stranka ocenjuje, da ne gre za zahtevno pravno opravilo, ki bi zahtevalo pravno pomoč odvetnika. Glede na vse navedeno tožena stranka zaključuje, da je zadeva (vložitev predloga za preklic javne dražbe) očitno nerazumna in da je tožnica že vložila ustrezne vloge (ugovor tretje in predlog za odlog izvršbe), ki pomenijo varstvo njenih pravic kot tretje (in je tudi dosegla ugoditev predlogu za odlog izvršbe in pričakovani izid zadeve (glede predloga za preklic javne dražbe) in je zato njeno pričakovanje oziroma njen zahtevek pri vložitvi predloga za preklic javne dražbe v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in tudi v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je bilo treba njen zahtevek na podlagi 24. člena ZBPP zavrniti. Ob takšnem zaključku pa tožena stranka ni presojala tudi materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj morata biti za odobritev brezplačne pravne pomoči vsebinski in materialni pogoj podana kumulativno.

2Tožnica vlaga tožbo, v kateri navaja, da se z odločbo tožene stranke ne strinja, ker je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje oziroma je naredila napačne sklepe o dejanskem stanju, kar je razlog iz 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Meni, da je bil predlog za preklic prve javne dražbe v predmetni izvršilni zadevi še kako potreben, saj je izvršitelj prav na podlagi njene vloge naslednji dan po vloženem predlogu za preklic prve javne dražbe le-to tudi preklical. V obvestilu je sicer res navedel, da preklicuje prvo javno dražbo na podlagi vloženega ugovora tretje, vendar pa je to dejansko storil na podlagi tožničinega predloga za preklic prve javne dražbe. Tožnica je namreč ugovor tretje vložila dne 5. 5. 2017 in nato dne 19. 5. 2017 še predlog za odlog izvršbe, kljub temu pa je izvršitelj z dopisom z dne 29. 5. 2017 določil prvo javno dražbo zarubljenega osebnega avtomobila. Torej v kolikor bi izvršitelj resnično upošteval ugovor tretje, potem sploh ne bi razpisal prve javne dražbe, temveč bi najprej počakal na odločitev sodišča o vloženem ugovoru tretje. V zvezi z navedbo tožene stranke, da pri predlogu za preklic javne dražbe ne gre za zahtevno pravno opravilo, tožnica navaja, da je prava neuka oseba in ji niti približno ni znano kakšne vloge in na kakšen način je potrebno vložiti, niti ji ni znano kaj je potrebno v teh vlogah napisati. Je državljanka Kosova in zelo slabo obvlada slovenski jezik. V zvezi z navedbo tožene stranke, da je tožnica že z vložitvijo ugovora in predloga za odlog izvršbe zavarovala svoje pravice in koristi kot tretja v izvršilnem postopku, tožnica opozarja, da izvršitelj njenih navedenih vlog ni upošteval vse do vložitve predloga za preklic prve javne dražbe. Tožnica opozarja tudi na napačne navedbe tožene stranke, da je do preklica javne dražbe prišlo že zaradi vloženega ugovora tretjega, saj lahko do preklica javne dražbe pride le na podlagi predloga za odlog izvršbe in to šele takrat, ko je odločeno o predlogu za odlog izvršbe. Ko sodišče izda sklep, s katerim ugodi predlogu za odlog izvršbe, lahko nato prekliče tudi razpisano dražbo premičnin. V konkretni zadevi pa je sodišče odločilo o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog izvršbe šele s sklepom z dne 19. 6. 2017, torej tistega dne, ko je bila razpisana prva javna dražba, kar pomeni, da je bil izrecen predlog za preklic prve javne dražbe več kot potreben. Zato je navedba tožene stranke, da je pričakovanje tožnice v zvezi z njenim predlogom za preklic javne dražbe v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem in v očitnem nasprotju z izidom v podobnih zadevah, popolnoma neutemeljena in napačna. Sodišču predlaga, da po izvedenem dokaznem postopku tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovi postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za preklic prve javne dražbe zavrnila iz vsebinskega razloga, ker je pri tem ugotovila, da je tožnica v izvršilnem postopku že podala ugovor tretje in predlog za odlog izvršbe ter da ne gre za zahtevno pravno opravilo. V zvezi s tožničinimi tožbenimi navedbami navaja, da je v izpodbijani odločbi navedla pravno pomembne okoliščine, ugotovljene na podlagi vpogleda v predmetni izvršilni spis. Tožnica je kot tretja v izvršilnem postopku svoje pravice zavarovala z vloženim ugovorom tretje in predlogom za odlog izvršbe. Kljub temu, da je (morebiti) izvršitelj preklical javno dražbo po tem, ko ga je tožnica s predlogom za preklic javne dražbe seznanila o njenih vlogah, to ne spremeni dejstva, da gre pri predlogu za preklic javne dražbe za enostavnejšo vlogo, ki bi jo tožnica lahko sestavila sama. Tožbene navedbe o tem, da tožnica slabo obvlada slovenski jezik, so novote, ki v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči niso bile podane. Tožnica je k podani prošnji dodala spremni dopis, ki ga je lastnoročno podpisala in ni navedla, da je dopis sestavil kdo drug. Iz podatkov o članstvu gospodinjstva tudi izhaja, da se je tožnica včlanila v gospodinjstvo z možem in nekaterimi drugimi člani dne 29. 8. 2007, kar je skoraj 10 let nazaj in bi bilo zato po oceni tožene stranke pričakovati, da se je v tem času tudi naučila slovenskega jezika, ki ji je v vsakdanjem privatnem in poslovnem življenju glede na to, da je samostojna podjetnica posameznica, tudi potreben. Tožena stranka še dodaja, da je tožnico z dopisom z dne 9. 6. 2017 seznanila, da ji je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena že za dve opravili v izvršilnem postopku in da je zato po oceni tožene stranke smiselno, da poda prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v celotnem izvršilnem postopku in je tožnica v odgovoru navedla, da ne potrebuje brezplačne pravne pomoči za cel postopek, ker jo bo to veliko stalo. Tožena stranka je torej tožnici dala možnost, da si zagotovi pravno pomoč odvetnika v celotnem izvršilnem postopku, pa tega očitno ni želela, kar posledično potrjuje, da enostavnejša opravila zmore opraviti sama. Tožnica raje vlaga vloge za posamezna opravila, s čemer pa nastanejo večji odvetniški stroški, saj bi v primeru brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v celotnem izvršilnem postopku na prvi stopnji odvetniku pripadala le ena nagrada za postopek. Sodišču predlaga, da tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrne.

4Tožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za preklic prve javne dražbe zavrnila na podlagi določb 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

6Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma da prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, kadar je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

7Po presoji sodišča se je tožena stranka pri izpolnjevanju pogojev, določenih za odobritev brezplačne pravne pomoči, pravilno oprla na določbe 24. člena ZBPP glede razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda prosilca za uspeh. Sodišče se strinja z razlogi, kot jih je navedla tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se, v izogib ponavljanju, nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

8V zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče še dodaja: V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila o tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev preklica prve javne dražbe v navedenem izvršilnem postopku, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Cerknici. Kot je navedla že tožena stranka v izpodbijani odločbi, ZIZ ne ureja predloga za preklic javne dražbe, ureja pa ugovor tretjega in odlog izvršbe na predlog tretjega. Tretji, ki meni, da bo z izvršbo na določen predmet prizadet njegov pravni položaj, lahko vloži ugovor, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje (prvi odstavek 64. člena ZIZ), pri čemer lahko vloži ugovor vse do konca izvršilnega postopka (drugi odstavek 64. člena ZIZ), saj se izvršilni postopek konča s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi premičnine. V primeru zavrnitve ugovora tretjega slednji lahko prične pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna. Za preprečitev nadaljnjega izvršilnega postopka pa lahko tretji predlaga tudi odlog izvršbe (73. člen ZIZ).

9Po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilno temelji na ugotovitvi, da je tožnica z ugovorom tretje in s predlogom za odlog izvršbe zavarovala svoje pravice in koristi, ki jih ima kot tretja v izvršilnem postopku, v zvezi z zatrjevanim lastništvom zarubljenega osebnega vozila Renault Laguna, to je, da do prodaje tega vozila ne bi prišlo. Smisel ugovora tretjega je v tem, da tretji ohrani tiste svoje pravice, katerih pravno varstvo bi bilo po opravljeni izvršbi zanj brez pravnega pomena (gl. npr. sodbo VS RS II Ips 59/2005). Res je sicer, da je izvršitelj razpisal javno dražbo za dne 19. 6. 2017 in da je bil tega dne izdan sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru tožnice kot tretje in pri tem njen ugovor zavrnilo in o njenem predlogu za odlog izvršbe, pri čemer je predlogu za odlog ugodilo in tožnico napotilo na pravdo za nedopustnost predmeta, vendar pa je do preklica javne dražbe, čeprav preklicane (en dan) po vloženem predlogu za preklic javne dražbe, prišlo zaradi vloženega ugovora tretje, kot to izhaja iz izvršiteljevega dopisa z dne 9. 6. 2017, saj sta tako tožena stranka kot tudi tukajšnje sodišče, zaradi popolne razjasnitve dejanskega stanja v predmetni zadevi, vpogledala v izvršilni spis VL 67598/2014 Okrajnega sodišča v Sevnici. Zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da dodatni predlog za preklic javne dražbe, vložen s strani tožničinega pooblaščenca, ni bil potreben.

10Po presoji sodišča je tožena stranka, upoštevajoč vsebino predloga za preklic prve javne dražbe, tudi pravilno ugotovila, da pri zadevnem predlogu ne gre za zahtevno pravno opravilo, ki ga tožnica ne bi zmogla sama. Pravilno je sklepala, da gre pri predlogu za preklic dejansko za dopis, v katerem je tožnica toženo stranko seznanila s svojimi vloženimi vlogami, o katerih je bila tožena stranka, kot to navaja v odgovoru na tožbo, že seznanjena in je bil v teku postopek odločanja.

11Glede na vse navedeno je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da je pričakovanje tožnice oziroma njen zahtevek pri vložitvi predloga za preklic prve javne dražbe v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Zato je tožena stranka tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnila.

12Glede na navedeno sodišče zato zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča v predmetni zadevi ne morejo vplivati. Glede na to, da je izvršitelj preklical dražbo na podlagi vloženega ugovora tožnice kot tretje, ni utemeljen tožbeni ugovor, da je bil predlog za preklic prve javne dražbe potreben. Tudi ni utemeljen tožbeni očitek, da tožnica ne ve, kakšne vloge je treba vlagati in kaj v njih zapisati, saj se sodišče strinja s stališčem tožene stranke, da gre pri predlogu za preklic javne dražbe za enostavnejšo vlogo, za katero tožnica ni potrebovala pravne pomoči odvetnika in da je tožnica prošnjo za brezplačno pravno pomoč napisala sama oziroma ni navedla, da bi ji jo napisal kdo drug (iz prošnje za brezplačno pravno pomoč pa izhaja, da je razumljivo napisana v slovenščini) in v postopku do izdaje odločbe tudi ni zatrjevala, da kot državljanka Kosova slovenskega jezika ne obvlada. Tudi ni mogoče mimo dejstva, da je bila tožnica v postopku izdaje upravnega akta opozorjena, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč za celoten izvršilni postopek, kar je odklonila in vlaga prošnje za brezplačno pravno pomoč za posamezna opravila v tem postopku, s čemer nastajajo večji odvetniški stroški, kot če bi vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč za celotni izvršilni postopek.

13Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopke (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je tožnica v tožbi smiselno predlagala tudi opravo glavne obravnave, sodišče pojasnjuje, da je odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji senata, ker je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila. Na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je tožnica navedla v tožbi, dejanskega stanja ne bi bilo mogoče dopolniti z ugotovitvami, ki bi bile pomembne za odločitev v zadevi.