VSC sklep Cp 581/2015

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se vrne zadeva v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1S sklepom, opr. št. N 27/2015 z dne 19. 8. 2015 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se I. P., rojeni 25. 1. 1930, s stalnim bivališčem C. in začasnim B. odvzame poslovna sposobnost in se ji odvzame tudi pravica voliti in biti voljen. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga predlagateljice in na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da pri nasprotni udeleženki obstaja duševne motnja, ki je v napredovanju, oziroma je že v zadnji fazi motnje, zaradi katere ni sposobna izražati svojo voljo in ni zmožna razumeti pomena in posledic svojih dejanj in ni sposobna samostojno skrbeti za svoje pravice in koristi, niti za osnovne življenjske potrebščine, kot so hrana, zdravila. Pri odločitvi je uporabilo določba členov od 44 do 48 ZNP. Na podlagi tretjega odstavka 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor, pa je sodišče odvzelo predlagateljici tudi pravico voliti in biti izvoljena. O stroških, nastalih na prvi stopnji sodišče prve stopnje ni odločalo.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po svojem pooblaščencu. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. ZPP. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj nasprotni udeleženki ni omogočilo dostopa na sodišče, ker ji ni vročilo predloga za odvzem poslovne sposobnosti in tudi ne njegove dopolnitve. Vse nadaljnje vloge ji je sodišče prve stopnje nepravilno vročalo preko predlagateljice, kar vse skupaj pomeni kršitev določb člena 140 in 142 ZPP. Odločba sodišča prve stopnje je tudi neobrazložena, saj sodišče prve stopnje samo prepisuje mnenje izvedenca psihiatrične stroke, medtem ko se o sami vsebini izjave nasprotne udeleženke in o tem, da ne obstaja razlog za odvzem poslovne sposobnosti, sodišče prve stopnje ni opredelilo. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem.

4Center za socialno delo je podal mnenja, da soglaša z odločitvijo Okrajnega sodišča v Celju, s katerim je I. P. bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost in pravica voliti in biti voljena. Zaradi posledic bolezni, le-ta potrebuje skrbnika, ki bo pri postopku pred finančnimi, upravnimi, sodnimi in drugimi organi zastopal njene pravice in koristi. S postavitvijo varovanke pod skrbništvo in imenovanjem stalnega skrbnika bo tako zavarovana njena osebnost, pravice in koristi, kot tudi premoženje.

5Na pritožbo je odgovorila tudi predlagateljica. Mnenja je, da bi bila nasprotna udeleženka upravičena do pritožbe le s strani centra za socialno delo postavljene začasne skrbnice in sicer gospe Š. L., zaposlene na CSD C. Le-ta se je tudi udeleževala postopka in sicer naroka dne 19. 8. 2015 in ji je tudi bil vročen izpodbijani sklep. Mnenja je, da v postopku niso bile kršene določbe ZPP glede vročanja, prav tako so neutemeljene vsebinske pritožbene navedbe, s katerimi želi nasprotna udeleženka dokazati, da razume pomen svojih dejanj. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo mnenje izvedenca, saj gre v postopku za odvzem poslovne sposobnosti. Pri ugotavljanju sposobnosti osebe razumeti pomen svojih dejanj, je prvenstveno strokovno vprašanje s področja psihiatrije. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

6Pritožba je utemeljena.

7Sodišče prve stopnje je z nepravilnim vročanjem storilo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, saj nasprotni udeleženki z nezakonitim postopanjem sodišča prve stopnje, to je z opustitvijo vročitve predloga in dopolnitve predloga predlagateljice nasprotni udeleženki, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je sodišče prve stopnje po tistem, ko je dom za ostarele vrnil sodno pošiljko, v kateri naj bi bil predlog predlagateljice in njegova dopolnitev za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki sporočil sodišču, da se ta oseba ne nahaja v domu, ampak se nahaja pri hčerki D. P., nato skušalo opraviti novo vročitev. Sodišče je odredilo vročitev preko predlagateljice D. P., vendar pa za ugotovitev uspešne vročitve, sodišče prve stopnje ni sprejelo podpisane vročilnice.(1) Iz povratnice je razvidno, da je D. P. sicer sprejela to pisanje, vendar pa iz nadaljnjega njenega postopanja ne izhaja, da bi vročilnico posredovala v podpis nasprotni udeleženki I. P., saj se v sodnem spisu ne nahaja s strani nasprotne udeleženke podpisana povratnica, ki bi izkazovala osebni sprejem predloga in dopolnitve predloga za odvzem njene poslovne sposobnosti. Takšen predlog tudi ni bil vročen skrbnici za posebne primere, katera je bila s sklepom Centra za socialno delo C. postavljene nasprotni udeleženki.(2) Prav tako nasprotna udeleženka v pritožbi pravilno opozarja, da tudi nadaljnje vloge, sodišče prve stopnje ne bi smelo vročati predlagateljici za nasprotno udeleženko, saj gre za nezakonito vročanje nasprotni udeleženki preko predlagatelja, kar pomeni prav tako nezakonito ravnanje sodišča prve stopnje iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi glede vročanja moralo spoštovati določbe člena 140 in 142. ZPP, vse v zvezi s členom 37 ZNP.(3)

8Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke drugega odstavka 365. člena ZPP, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek.

9V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej poskrbeti za pravilno vročanje predloga in dopolnitve za odvzem opravilne sposobnosti predlagateljici in njenemu skrbniku za poseben primer, vse po določbah ZPP, v zvezi s členom 37 ZNP o vročanju sodnih pisanj.

10Neutemeljeno pa nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo navaja, da bi samo skrbnica za poseben primer bila upravičena do vložitve pritožbe v tej zadevi in da bi zato sodišče prve stopnje moralo pritožbo, katero je podala nasprotna udeleženka po odvetniku, zavreči. V postopku za odvzem poslovne sposobnosti je po določilu 46. člena ZNP udeleženec postopka tudi skrbnik osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost. Ta skrbnik lahko samostojno (in ne v imenu osebe, o kateri se vodi postopek) nastopa v postopku in samostojno opravlja procesna dejanja in tudi vlaga ustrezna pravna sredstva zoper izdane odločbe sodišča. Glede na to, da sklep o odvzemu poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke še ni pravnomočen, je nasprotna udeleženka pravno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). Zato lahko tudi samostojno, oziroma preko pooblaščenca vlaga pravna sredstva zoper odločbe sodišča prve stopnje.

11V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno ugotavljati ali je nasprotna udeleženka zaradi določenih dejanskih vzrokov omejena v sposobnosti za samostojno odločanje in za uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov. Pri tem pa mora paziti na največjo korist tega posameznika, to je nasprotnega udeleženca in ne na koristi ostalih udeležencev v postopku, to je predlagateljice. Pogoj za odvzem poslovne sposobnosti sodišče ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke, s pomočjo neodvisnega strokovnjaka, katerega mnenje je ključno za ugotavljanje izpolnjenosti zakonskih kriterijev za popolen ali omejen odvzem poslovne sposobnosti. Če so pogoji za odvzem poslovne sposobnosti izpolnjeni, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebi poslovno sposobnost delno ali popolno. Sodišče prve stopnje pa mora kritično presoditi glede na navedbe predlagateljice v predlogu za odvzem poslovne sposobnosti ali bi takšen odvzem bil v največjo korist nasprotne udeleženke ali pa predlagateljica morda ne zasleduje svojih osebnih materialnih koristi.(4) Poslovna sposobnost se opredeljuje kot sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, da sama pridobiva pravice in se sama zavezuje, skratka kot sposobnost samostojno nastopati v pravnem prometu. V našem pravnem sistemu poslovno sposobnost oseba praviloma pridobi s polnoletnostjo (člen 117 ZZZDR), kar predstavlja objektivno predpostavko poslovne sposobnosti. Subjektivno predpostavko poslovne sposobnosti pa predstavlja razsodnost, to je sposobnost razumeti pomen svojega dejanja (intelektualna sestavina) in sposobnost ravnati s tako oblikovano voljo (voljna sposobnost). Poslovna sposobnost se domneva. Posameznik pa je lahko zaradi določenih dejanskih vzrokov omejen v sposobnosti za samostojno odločanje, uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov, zato zakon pod določenimi pogoji dopušča odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti. Gre za hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno nastopal v pravnem prometu. Pri odločanju o tem posegu je zato treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enenega izmed načel pravne države (2. člen Ustave RS). Zakon predvideva le popolen ali delen odvzem poslovne sposobnosti.(5) Posameznik, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost je v položaju mladoletnika, ki dopolni 15 let, kar pomeni, da je za veljavnost njegovih pravnih poslov potrebno soglasje skrbnika, zato mora sodišče prve stopnje v nadaljevanju preveriti tudi to možnost (delnega odvzema), saj iz spisovnega gradiva izhaja, da je nasprotna udeleženka že pred izdajo sedaj izpodbijanega sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti razpolagala z bistvenim delom svojega premoženja.

12Po določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP, če sodišče druge stopnje razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

-----

Op. št. (1): Na list. št. 17 spisa se nahaja dopis sodišča, iz katerega izhaja, da je sodišče poslalo sodno pošiljko za I. P., stalno stanujočo v C., s katerima jo je prosilo, da jo D. P. vroči I. P.; kot priloga naj bi bila vročilnica in pa sodno pismo.

Op. št. (2): Sklep CD C. št. 1221-108/2015-3 z dne 16. 7. 2015 - listovna številka 41 spisa.

Op. št. (3): Kolizija interesov.

Op. št. (4): Tako VSL, sklep I Cp 2539/2014 z dne 22. 10. 2014.

Op. št. (5): Primerjaj sklep VS RS II Ips 306/2011 z dne 1. 12. 2011.