UPRS sodba I U 894/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je podpredsednik Okrožnega sodišča v Krškem zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za zastopanje v pravdni zadevi P 25/2015 Okrajnega sodišča v Krškem. Tožena stranka je prošnjo za dodelitev BPP tožnika zavrnila na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), saj je ocenila, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in napravila napačen sklep. V izpodbijani odločbi je obravnavala problematiko, za katero ni pristojna, saj je obravnavala obveznosti pogodbenih strank iz naslova najemne pogodbe 38/2013 z dne 25. 9. 2013, kar pa je predmet obravnavanja pravdne zadeve P 52/2015 Okrajnega sodišča v Krškem. Tožnik je dokazoval, da dejansko stanovanja na naslovu …, ki ga ima v najemu, ni mogel uporabljati in ga tudi ni uporabljal, ker bivanje v njem ni bilo možno. Spuščajo se strupene substance in prah, ki ni naravnega izvora in to vpliva na njegovo zdravstveno stanje. Tožena stranka bi morala izvesti predlagane dokaze in sicer postavitev izvedenca medicinske stroke in zaslišanje predlaganih prič. Neutemeljeno je sklicevanje tožene stranke, da je pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Kot primer navaja zadevo II Cpg 241/2010. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek ter toženi stranki tudi naloži, da je dolžna poravnati stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

Pri presoji dodelitve BPP se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Gre za dva pogoja, in sicer: prvi vsebinski, ki zahteva verjetne izglede za uspeh in drugi, finančni pogoj. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materalni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v pravdni zadevi P 25/2015 Okrajnega sodišča v Krškem, ker je po mnenju tožene stranke tožnikovo pričakovanje za uspeh v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

V predmetni pravdni zadevi P 25/2015 Okrajnega sodišča v Krškem, za katero tožnik prosi za dodelitev BPP, gre za terjatve iz naslova plačila obratovalnih stroškov večstanovanjskega objekta, v katerem se nahaja stanovanje, ki ga ima najetega tožnik. V tem pravdnem postopku se iztožujejo stroški, ki izvirajo iz upravljanja stavbe na naslovu …, v kateri se nahaja stanovanje, ki ga ima tožnik v najemu in sicer stroški od aprila 2014 do januarja 2015, v skupnem znesku 469,53 EUR. Gre za stroške, ki jih je na podlagi najemne pogodbe 38/2013, sklenjene 25. 9. 2013, bil dolžan poravnati tožnik. Tudi po presoji sodišča iz veljavne najemne pogodbe 38/2013 z dne 25. 9. 2013, ki se nahaja v upravnih spisih izhaja, da mora tožnik kot najemnik plačevati najemnino za najeto stanovanje in tudi obratovalne stroške (9. člen in 6. člen najemne pogodbe). Tožnik je v postopku odločanja o dodelitvi BPP 12. 5. 2015 sam navedel, da na račun dolga ni plačal še ničesar niti ni ugovarjal posameznemu prejetemu računu za obratovalne stroške, niti ni zahteval specifikacije. Tudi v tožbi tožnik ne zatrjuje drugače.

Sodišče je presojalo obseg pooblastila tožene stranke pri presoji (objektivnega) pogoja po 24. členu ZBPP za upravičenost do dodelitve BPP v pravdnem postopku, saj je tožnik v tožbi ugovarjal, da je tožena stranka presegla svoje pristojnosti. Po presoji sodišča pa je tožena stranka v obravnavanem postopku pravilno presojala, ali je v zadevi podan objektivni pogoj iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, torej, ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v pravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Krškem za katero prosi dodelitev BPP. Tudi po mnenju sodišča je bil tožnik kot najemnik v skladu s predmetno najemno pogodbo, sklenjeno 25. 9. 2013 za stanovanje, ki je bila nesporno veljavna, dolžan plačevati tekoče individualne in skupne obratovalne stroške upravljanja. Račune zanje je glede na dano izjavo 12. 5. 2015 prav tako nesporno prejel in jih ni prerekal, plačeval pa jih ni zaradi svojega slabega finančnega stanja in ker v predmetnem stanovanju ni bival. Tožnik tudi nesporno predmetne pogodbe zaradi predhodno navedenih razlogov ni odpovedal. Tako iz upravnega spisa izhaja, da je bila predmetna najemna pogodba, sklenjena 25. 9. 2013, veljavna in je zavezovala obe pogodbeni stranki. Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 24. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1) pa je zavezan za plačilo vseh stroškov obratovanja večstanovanjskega objekta najemnik, če najemna pogodba ne določa drugače.

Ugovor tožnika, da v najetem stanovanju dejansko ni bival, ne vpliva na tožnikovo pogodbeno dogovorjeno dolžnost plačevanja najemnine in tekočih stroškov vzdrževanja predmetnega stanovanja, ki ga je imel tožnik v najemu. Tudi ugovor tožnika, da v predmetnem stanovanju ne more bivati, ker vanj prihajajo strupene kemične substance iz zračnikov, odtočnih cevi in električnih instalacij, na odločitev ne vpliva. Tožnik je imel vse možnosti odpovedati predmetno najemno pogodbo, česar pa ni storil. Tožnik je tudi imel v postopku vse možnosti, da se izjavi glede dejanskega stanja, saj je 12. 5. 2015 nesporno toženi stranki podal izjavo.

Na odločitev prav tako ne vpliva sklicevanje tožnika v tožbi na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cpg 241/2010 z dne 15. 4. 2010, kjer je bilo ugotovljeno dejansko stanje drugačno od dejanskega stanja v predmetni zadevi, saj je bil predmet obravnave notifikacijska dolžnost etažnega lastnika. V zadevi, na katero se sklicuje tožnik v tožbi, je sodišče navedlo, da subsidiarna odgovornost etažnega lastnika stanovanja v smislu petega odstavka 24. člena SZ-1 pomeni, da je lastnik stanovanja odgovoren za obratovalne stroške le, kolikor upravičenec do povrnitve teh stroškov predhodno ne bo uspel izterjati od najemnika stanovanja. V predmetni pravdni zadevi pa gre prav za tožbo za plačilo računov za stroške obratovanja najetega stanovanja zoper najemnika stanovanja v skladu z veljavno najemno pogodbo z dne 25. 9. 2013.

Glede na povedano pa posledično to po presoji sodišča pomeni, da eden izmed dveh kumulativno navedenih pogojev (objektivni pogoj iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP – verjetni izged za uspeh) v danem primeru ni bil izpolnjen. Zato, kljub slabemu finančnemu stanju tožnika, ob neizpolnjevanju prvega - objektivnega pogoja (verjetnega izgleda za uspeh), tožniku ni mogoče dodeliti BPP v konkretni zadevi. Tudi po mnenju sodišča se nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati. Dejansko stanje v zadevi je pravilno ugotovljeno, tožena stranka je pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 na podlagi katerega vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.