VSL sklep II Cpg 836/2015

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 90169/2013 z dne 3. 6. 2013 obdržalo v veljavi v dajatvenem in stroškovnem delu izreka (I. točka izreka) in toženki naložilo v plačilo pravdne stroške tožnice v znesku 260,32 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 8-dnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Toženka je zoper navedeno sodbo pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se pritožba zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se sme odločba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6V konkretnem primeru je tožnica zahtevala plačilo terjatve za izdelavo stekel, ki jih je po naročilu toženke izvedla družba A. d. o. o., od katere je tožnica terjatev prevzela. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da: 1. je družba A. d. o. o. izdelala stekla za skakalnico v Planici, 2. je toženka prevzela naročena stekla, družba A. d. o. o. pa izdala račun višini 4.483,57 EUR, ki je bil plačan v znesku 2.241,78 EUR, 3. je tožnica prevzemnik odstopljene terjatve od družbe A. d. o. o. v znesku 2.241,78 EUR, ki jo je vtoževala v tem postopku. Toženka je ugovarjala, da zaradi napak na delu (pojava mehurčkov) tožnici ne dolguje preostanka plačila ter da je že utrpela škodo v višini 2.000 EUR zaradi napak oziroma penalov, ki jih je morala plačati svojemu kupcu.

7Pritožnica utemeljeno opozarja, da je prvostopenjsko sodišče pogodbeno razmerje zmotno opredelilo kot prodajno pogodbo. Med pravdnima strankama ni sporno, da je toženka naročila izvedbo kaljenja in lepljenja stekel za objekt skakalnica v Planici. Stranki sta imeli v mislih torej predvsem podjemnikovo delo(1) (tretji odstavek 620. člena OZ), zato je pravilno stališče pritožbe, da se v konkretnem primeru pogodba šteje za podjemno pogodbo.

8Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da se oblikovalne pravice glede načina uveljavitve delijo v dve skupini. V prvo spadajo oblikovalne pravice, ki jih stranka lahko uveljavlja sama, z enostransko izjavo volje ("opcijske oblikovalne pravice"), medtem ko v drugo skupino sodijo tiste, ki jih lahko stranka uveljavi le prek sodišča, na podlagi oblikovalne tožbe, ki ji sledi oblikovalna sodba ("tožbene oblikovalne pravice"). Pri tem materialno pravo določa, kdaj gre za prve in kdaj za druge oblikovalne pravice.(2) Kadar zakon govori o tem, da stranka "zahteva razveljavitev" (118. in 512. člen OZ), ali "zahteva znižanje kupnine" (2. točka 468. člena OZ), gre za oblikovalno pravico, ki je stranka ne more uresničiti sama, temveč je potrebna pomoč sodišča prek oblikovalne sodbe. Zakonska dikcija iz tretjega odstavka 639. člena OZ, da lahko naročnik v primeru, ko podjemnik napake ne odpravi do izteka primernega roka, po lastni izbiri odpravi napako na njegov račun, ali zniža plačilo ali pa odstopi od pogodbe, ne predvideva, da stranka znižanje kupnine uveljavlja zgolj prek sodišča (ne vsebuje besedne zveze "zahteva znižanje kupnine" kot to določa 468. člen OZ). Določa namreč le, da "lahko naročnik zniža plačilo", kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da lahko to doseže tudi stranka sama z enostransko izjavo volje.(3)

9Kljub temu velja dodati, da zahtevek za znižanje kupnine pri prodajni pogodbi sicer res predstavlja "tožbeno oblikovalno pravico", ki jo mora kupec uveljavljati sodno z oblikovalno tožbo. Vendar pa drugi odstavek 480. člena OZ kupcu (oziroma drugi odstavek 635. člena naročniku) izrecno omogoča uveljavitev zahtevka za znižanje kupnine z ugovorom proti prodajalčevemu/podjemnikovemu zahtevku za plačilo. Po tej določbi lahko namreč kupec (naročnik), ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, po preteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača, uveljavlja zahtevek za znižanje kupnine/plačila. Kupec (naročnik) lahko torej v tem primeru zahtevek za znižanje plačila uveljavlja kot nesamostojen zahtevek (ugovor) proti prodajalčevemu zahtevku za plačilo.(4) Če lahko toženi kupec (naročnik) po izteku roka za vložitev tožbe z ugovorom uveljavlja znižanje kupnine/plačila, ni nobenega razumnega razloga, da že pred potekom tega roka ne bi mogel uveljavljati jamčevalnega zahtevka na enak način - z ugovorom. Ni namreč razloga za ureditev, po kateri bi toženi kupec (naročnik) po izteku enoletnega prekluzivnega roka lahko z ugovorom uveljavljal znižanje kupnine/plačila, ne pa pred potekom tega roka, upoštevaje, da bi lahko kupec (naročnik) vedno dočakal potek prekluzivnega roka. To pomeni, da toženemu kupcu (naročniku), ki si želi doseči znižanje kupnine/plačila, v obrambi pred tožbenim zahtevkom ni potrebno vložiti nasprotne tožbe, temveč zadošča zgolj ugovor.(5)

10Ker je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je za uspešno obrambo zoper zahtevek za plačilo podjemnika potreben oblikovalni zahtevek za znižanje kupnine oziroma nasprotna tožba, se ni ukvarjalo z ugotavljanjem pravočasnosti grajanja napak oziroma obstoja skritih napak. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Na druge pritožbene očitke(6) pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, saj so posledica (nepravilno) zavzetega materialnopravnega stališča.

11Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

12Na podlagi tretjega odstavka 366.a člena ZPP je o pritožbi odločal senat.

--------

Op. št. (1): kar je razvidno tudi iz (pred)računa (A2 in A4), naročilnice (B3) in dobavnice (A5).

Op. št. (2): glej N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 197, 198.

Op. št. (3): Drugače: N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 881.

Op. št. (4): vendar skupna višina zahtevkov ne more presegati zneska, katerega plačilo prodajalec še (sodno) uveljavlja v razmerju do kupca, glej N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 199 in 200.

Op. št. (5): tako tudi VSL sodba I Cpg 1150/2012, VSL sodba I Cp 761/2009, sodba III Ips 77/2011, VSL sodba I Cpg 1392/2012, iz katerih smiselno izhaja, da se je plačilu opravljenega dela mogoče upirati z ugovorom izpolnitve z napako. Da se lahko po preteku enoletnega roka od obvestila o napakah z ugovorom toženec brani z uveljavljanjem pravice do znižanja plačila tudi II Ips 405/2007 in VSL sklep II Cp 2161/2011. Enako A. Velkavrh, v „Še o ugovoru znižanja kupnine“, PP 45/2014, str 11-13. Drugače pa: A. Galič, Znižanje pogodbene cene z nasprotno tožbo ali z ugovorom, PP 8/2014, str. 9-11.

Op. št. (6): ki se nanašajo na neizvedbo naroka, zavrnitev dokaznih predlogov toženke ter očitek kršitve 14. točke in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi neopredelitve glede skritih stvarnih napak.