VSL sklep II Cpg 1058/2015

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo in razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 163773/2014 z dne 1. 12. 2014 v 1. in 3. odstavku izreka, ker tožnica v danem roku po pozivu sodišča na dopolnitev tožbe tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek in ponudi dokaze, tega ni storila in tožbe ni dopolnila.

2Tožnica je zoper navedeni sklep pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in pritožbenemu sodišču predlagala, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se sme odločba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo kot nepopolno (prvi odstavek 180. člena ZPP), ker je presodilo, da tožnica tožbe na poziv sodišča ni pravočasno dopolnila.

7Po določilu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in prav na navedeno kršitev po mnenju pritožbenega sodišča tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja.

8Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče tožnici s sklepom 1. 4. 2015 naložilo, da v roku 15 dni dopolni tožbo z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek in predložitvijo dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljalo (list. št. 26, 27). Navedeni sklep je bil tožnici vročen 3. 4. 2015 (vročilnica pripeta na list. št. 27). Tožnica je vlogo vložila neposredno 15. 4. 2015 (glej list. št. 28), torej pred iztekom 15 dnevnega roka, ki je bil tožnici dodeljen v pozivu na dopolnitev tožbe.

9Res sicer v sporih majhne vrednosti veljajo krajši, 8-dnevni roki za opravo procesnih dejanj (prim. 452. člen ZPP). Vendar napačen pravni pouk (oziroma v tej zadevi napačno napotilo stranki o tem, v kakšnem roku lahko vloži dopolnitev tožbe) ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.(1) Tožnica je bila zavedena v zmoto glede dolžine roka za vložitev dopolnitve tožbe, zaradi česar bi bila zaradi nepravilnega pouka prikrajšana v svoji ustavni pravici do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije). Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča napačen pravni pouk (oziroma v konkretnem primeru nepravilno napotilo) ne more biti v škodo stranke, saj je pravica do pritožbe (oziroma v konkretnem pravica do sodnega varstva) ustavna pravica in ena temeljnih človekovih pravic (25. člen oziroma 23. Ustave Republike Slovenije).(2) Pravna teorija je takšnemu stališču sodne prakse pritrdila.(3)

10Pritožbeno sodišče je tako zaključilo, da je bila dopolnitev tožbe pravočasna, saj je bila vložena znotraj roka, ki ga je tožnici za to procesno dejanje določilo sodišče. Zato je zmotna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožnica tožbe ni dopolnila v danem roku in je posledično odločitev o zavrženju tožbe nepravilna. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje o zadevi meritorno odločati.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega ostavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

----------

Op. št. (1): tako tudi sklep VIII Ips 208/2010

Op. št. (2): Glej Sklep I Up 703/2007, sklep II Ips 448/2002, sklep III Ips 112/2011 ter 7. točka obrazložitve I Up 102/2009, sklep II Ips 860/2007

Op. št. (3): Glej npr. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, str. 411, Betetto, v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 120