VSK sklep II Kp 5961/2013

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor obsojenega B.G., ki ga je vložil zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za sodbo prve stopnje v skupni višini 1.160,00 EUR.

Proti takemu sklepu je vložil pritožbo obsojenec. Navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa pravilna in ima preverljivo obrazložitev. Pritožnik izhaja iz zmotne predpostavke, da se takse v kazenskem postopku odmerjajo zgolj ob upoštevanju višine izrečene kazni. Spregledal je, da je v opombi pod taksno tarifo št. 7.1 Zakona o sodnih taksah navedeno, da se v kazenskem postopku o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, takse na vseh stopnjah odmerijo glede na pravnomočno izrečeno kazensko sankcijo oziroma odločbo o odpustu kazni, ob upoštevanju trajanja in zahtevnosti postopka ter premoženjskih razmer taksnega zavezanca. Iz tega izhaja, da so glavna merila pri odmeri takse trajanje in zahtevnost postopka ter premoženjske razmere zavezanca, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo zahtevnost postopka na podlagi podatkov, ki izhajajo iz spisa in je to v obrazložitvi jasno sporočilo. Enako velja glede premoženjskih razmer obsojenca, glede katerih je iz podatkov spisa razvidno, da ni tako, da bi zahtevalo znižanje sodne takse kot je smiselno zatrjeval obsojenec v ugovoru.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).