VSC sklep Cp 727/2014

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, popravljenim s pravnomočnim sklepom z dne 1. 12. 2014, zavrglo predlog začasnega zastopnika prve tožene stranke, odvetnika I. B., za povrnitev stroškov, priglašenih v vlogi z dne 29. 8. 2014, ker je stroške priglasil prepozno. Obrazložilo je, da v pritožbi z dne 14. 2. 2014 zoper sodbo z dne 18. 12. 2013 ni priglasil stroškov nagrade za postopek s pritožbo, in da je te stroške priglasil šele 29. 8. 2014, kar je prepozno glede na določila 163. člena v zvezi s prvim odstavkom 83. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2Začasni zastopnik prve tožene stranke, odvetnik I. B., se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče spregledalo Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/03 z dne 14. 2. 2003, s spremembami Ur. l. RS št. 32/13 z dne 19. 4. 2013; v nadaljevanju: Pravilnik), katerega ustrezna zakonska podlaga je določilo 173. a člena ZPP, ki določa, da povrnitev stroškov pravdnega postopka podrobneje predpiše minister, pristojen za pravosodje. Začasni zastopnik prve tožene stranke je namreč dodatno dne 29. 8. 2014 priglasil stroške zaradi vložene pritožbe zoper sodbo P 650/2011 z dne 18. 12. 2013. Stroški v zvezi z delom začasnega zastopnika so sodni stroški, nujno potrebni za izvedbo postopka, saj je bila postavitev začasnega zastopnika procesna predpostavka za izvedbo postopka. Sodišče je, na predlog tožeče stranke, s sklepom z dne 20. 3. 2012 prvi toženi stranki imenovalo odvetnika I. B. za začasnega zastopnika, zaradi česar je v razmerju z začasnim zastopnikom sodišče. Zakon je financiranje teh stroškov, povezanih z delom imenovanega odvetnika za prvo toženo stranko, prevalil na tožečo stranko, ki je predujem tudi plačala. Vendar pa v navedenem sklepu o imenovanju začasnega zastopnika prvi toženi stranki sodišče začasnega zastopnika, ki ima pravico do povrnitve nagrade za svoje delo in povrnitev stroškov, ni opozorilo na to pravico, kakor tudi ne na to, da jo izgubi, še zahtevka ne uveljavi v roku, določenim z zakonom. Sodišče začasnega zastopnika tudi po vložitvi navedene pritožbe ni opozorilo na pravico do povrnitve nagrade za svoje delo in povrnitve stroškov v zvezi z vloženo pritožbo, kakor tudi ne na to, da jo izgubi, če zahtevka ne uveljavi v roku, določenim z zakonom. Položaj začasnega zastopnika je primerljiv s položajem izvedenca, ki enako kot začasni zastopnik po naročilu sodišča opravi strokovno delo. Pravilnik o sodnih izvedencih roka za vložitev zahteve za plačilo stroškov in nagrade ne predvideva. To vprašanje je tako za izvedence in tolmače kot druge osebe, ki so upravičene do povrnitve izdatkov in nagrade, urejeno z že navedenim Pravilnikom. V 1. členu Pravilnika je določeno, da se po tem pravilniku odmerja povrnitev stroškov, ki gredo pričam, izvedencem, tolmačem in drugim osebam ob pogojih, ki so predpisani v ZPP. Z navedenim Pravilnikom je predvideno, da se stroški teh oseb povrnejo na njihovo zahtevo, ki se poda takoj po opravljenem delu (23. člen Pravilnika). Vendar pa je s 3. členom tega Pravilnika tudi predvideno, da jih sodišče na pravico do povrnitve stroškov opozori, kakor tudi na to, da jo izgubi, če zahtevka ne uveljavi v roku, določenem z zakonom. Sodišče je bistveno kršilo določbe ZPP (člen 339/1), ko je neutemeljeno in s tem nepravilno zavrglo predlog za povrnitev stroškov, kajti nepravilno je uporabilo določilo 163. člena ZPP, ki se v konkretnem primeru ne more uporabiti za začasnega zastopnika prve tožene stranke, temveč le za stranke v postopku, namesto da bi uporabilo že navedene določbe 173. a člena ZPP in navedene določbe Pravilnika, kar vse je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Kot torej sodišče ni priznalo stroškov, katerih povrnitev je začasni zastopnik prve tožene stranke zaradi opustitve opozorila sodišča zahteval prepozno, je s tem bistveno kršilo določbe ZPP (člen 339/1).

3Pritožba je utemeljena.

4Stroški v zvezi z delom začasnega zastopnika so sodni stroški, nujno potrebni za izvedbo postopka, saj je bila postavitev začasnega zastopnika prvi toženi stranki procesna predpostavka za izvedbo postopka. ZPP je financiranje teh stroškov prevalil na tožečo stranko, ki je postavitev začasnega zastopnika predlagala, s tem ko ji je naložil plačilo predujma za te stroške (peti odstavek 82. člena ZPP). Stroške začasnega zastopnika lahko tožeča stranka uveljavlja z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški v skladu z določbami ZPP o pravdnih stroških. Za tožečo stranko tako veljajo določbe 163. člena ZPP. Drži, kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, da ima začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika pravdne stranke, kar pomeni med drugim, da v pravdi priglasi in zahteva, da nasprotna stranka povrne stranki, ki jo začasno zastopa, pravdne stroške. To pravico (pravdne stranke) mora začasni zastopnik pravočasno uveljavljati v skladu z določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP. Za vložitev zahteve za povračilo nagrade in izdatkov, katero je začasni zastopnik naslovil pravilno na sodišče, pa se ne uporabljajo določbe 163. člena ZPP. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da je položaj začasnega zastopnika glede uveljavljanja zahtevka za nagrado za delo in povrnitev izdatkov primerljiv s položajem izvedenca ali tolmača, ki sta prav tako v razmerju s sodiščem in ne direktno s pravdno stranko (tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cp 1062/2010). Pravilnik v 1. členu namreč določa, da se po tem pravilniku odmerja povrnitev stroškov, ki gredo pričam, izvedencem, tolmačem in drugim osebam ob pogojih, ki so predpisani v zakonu o pravdnem postopku. Roka za vložitev zahteve za plačilo stroškov in nagrade Pravilnik ne predvideva, predvideno pa je, da se stroški teh oseb povrnejo na njihovo zahtevo, ki se poda takoj po opravljenem delu (23. člen Pravilnika). Pritožnik utemeljeno navaja, da je sodišče spregledalo, da Pravilnik v 3. členu določa tudi, da mora sodišče tistega, ki ima pravico do povrnitve stroškov, opozoriti na to pravico, kot tudi na to, da jo izgubi, če zahtevka ne uveljavi v roku, določenem z zakonom. Tudi ZPP določa, da je sodišče dolžno izvedenca opozoriti, da mora zahtevati povračilo takoj po zaslišanju (drugi odstavek 242. člena v zvezi z drugim odstavkom 249. člena ZPP). Opustitev opozorila na prekluzijo je kršitev postopka. Če sodišče ne prizna stroškov, katerih povrnitev je bila zaradi opustitve zahtevana prepozno, ta kršitev preraste v bistveno kršitev (glej komentar 242. člena v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 470, GV Založba, 2005). Pritožnik pravilno navaja, da sodišče v sklepu z dne 20. 3. 2012, s katerim je pritožnika imenovalo za začasnega zastopnika, ni navedlo niti opozorila niti roka, v katerem mora zahtevati nagrado za svoje delo in povrnitev izdatkov.

Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pri odločanju o zahtevi začasnega zastopnika za povračilo nagrade in izdatkov kršilo določbe ZPP, ko je neutemeljeno in s tem nepravilno uporabilo določilo 163. člena ZPP, ki se v konkretnem primeru ne more uporabiti za začasnega zastopnika prve tožene stranke, namesto da bi uporabilo zgoraj navedene določbe ZPP in Pravilnika, kar vse je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Te kršitve pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more odpraviti, zato je utemeljeni pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in prvim odstavkom 354. člena ZPP).