VSRS Sodba I Ips 1212/2013-41

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Mariboru III K 1212/2013 z dne 14. 11. 2013 v izreku o krivdi in kazenski sankciji spremeni tako, da se

zoper obdolženega S. L., ...

iz razloga 3. točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku

z a v r n e

obtožba, da je dne 17. 5. 2012 Okrožnemu sodišču v Mariboru kot prilogo prošnji za odložitev prestajanja zaporne kazni kot pravo predložil krivo listino, ki ni izvirala od izdajatelja, ki je bil na njej naveden in sicer je predložil ponarejeno odpustno pismo Univerzitetnega kliničnega centra Mariboru (v nadaljevanju UKC Maribor) z dne 11. 5. 2012, ki je bilo izdano na ime S. L. in je iz njega med drugim lažno izhajalo, da je bil S. L. dne 5. 5. 2012 sprejet na UKC Maribor zaradi „odprte repozicije zloma gležnja in oseosinteze diastaz mečnice ali gležnja“ ter da je bil istega dne zaradi navedene poškodbe tudi operiran, pri čemer je vedel, da v UKC Mariboru zaradi take poškodbe dne 5. 5. 2012 ni bil hospitaliziran, in da mu UKC Maribor tega odpustnega pisma ni izdal“,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

Ob upoštevanju v sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 1212/2013 z dne 14. 11. 2013 za kaznivi dejanji ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 (dejanji opisani pod točkama 1. in 2. izreka sodbe) že določenih kazni (2) dva meseca zapora za vsako kaznivo dejanje,

se obdolžencu po določbi drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreče

e n o t n a k a z e n 3 (t r i) m e s e c e z a p o r a,

pri čemer se izrečena zaporna kazen obdolžencu na podlagi sedmega odstavka 86. člena KZ-1 nadomesti s 180 (sto osemdesetimi) urami dela v splošno korist, ki jih mora obdolženi opraviti v roku 2 (dveh) let.

Izvrševanja dela v splošno korist, s katerim je sodišče nadomestilo kazen zapora, vodi in nadzoruje Center za socialno delo Maribor, po predpisih o socialnem varstvu v sodelovanju z območnimi zavodi pristojnimi za zaposlovanje.

Če obdolženec ne bo izpolnjeval nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v splošno korist, lahko sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.

A.

1S sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 1212/2013 z dne 14. 11. 2013 je bil obsojenec spoznan za krivega storitve treh kaznih dejanj ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 (dejanja opisana pod točkami 1. do 3. izreka). Sodišče mu je za vsako kaznivo dejanje določilo kazen dveh mesecev zapora, zatem pa izreklo enotno kazen pet mesecev zapora, ki jo je nadomestilo s tristo urami dela v splošno korist v roku dveh let. Zoper sodbo pritožba ni bila vložena in je sodba postala pravnomočna 29. 1. 2014.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo je Vrhovna državna tožilka dne 21. 5. 2015 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter predlagala, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da skladno z določbo 3. točke 357. člena ZKP obtožbo zavrne, ker je bil s sodbama Okrajnega sodišča v Mariboru III K 1212/2013 z dne 14. 11. 2013 in III K 23676/2013 z dne 16. 10. 2013 obsojenec dvakrat spoznan za krivega istega kaznivega dejanja.

3Sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti poskušalo vročiti v odgovor obsojencu, vendar sta se sodni pismi poslani obsojencu na znana naslova (Ulica P. ..., Slovenska Bistrica in T. ..., Slovenska Bistrica) sodišču vrnili nevročeni dne 29. 6. 2015 in 1. 7. 2015 z oznako „ni dvignil“.

B.

4Vrhovno sodišče na podlagi podatkov spisov Okrajnega sodišča v Mariboru III K 1212/2013 in III K 32676/2013 ugotavlja:

- da je bil obsojenec z obema navedenima sodbama spoznan za krivega storitve istega kaznivega dejanja - kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, storjenega dne 17. 5. 2012 (državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti očitno pomotno navaja dne 13. 3. 2012 in 11. 4. 2012) s predložitvijo krive listine (odpustnega pisma UKC Maribor z dne 11. 5. 2012) Okrožnemu sodišču v Mariboru v postopku izvršitve zaporne kazni;

- da je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru III K 32676/2013 z dne 16. 10. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 32676/2013 z dne 20. 12. 2013, postala pravnomočna 27. 12. 2013;

- da je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru III K 1212/2013 z dne 14. 11. 2013 postala pravnomočna 29. 1. 2014.

5Ker je bil obsojenec za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, storjeno 17. 5. 2012 spoznan za krivega tako s sodbo III K 1212/2013 (po obtožnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne 2. 1. 2013), kot s sodbo III K 32676/2013 (po obtožnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne 9. 7. 2013) državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno, v korist obsojenca, uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (ki je podana, če je bila stvar že pravnomočno razsojena) v dne 29. 1. 2014 pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 1212/2013.

6Vrhovno sodišče je zato, ob ugotovljeni kršitvi kazenskega zakona v škodo obsojenca, zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 1212/2013 spremenilo tako, da je zoper obsojenca iz razloga 3. točke 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, storjeno dne 17. 5. 2012, (opisano pod točko 3. izreka sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru III K 1212/2013), ker je bil obsojenec obsojen za isto dejanje tudi s sodbo istega sodišča III K 32676/2013, ki pa je postala pravnomočna pred sodbo III K 1212/2013. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče (ob upoštevanju obsojencu že določenih kazni v sodbi III K 1212/2013 za kaznivi dejanji ponarejanja listin po prvem odstavku 215. člena KZ-1 za dejanji opisani pod točkama 1. in 2. izreka sodbe), izreklo enoto kazen treh mesecev zapora; enako kot sodišče prve stopnje pa odločilo tudi, da se kazen izvrši s sto osemdesetimi urami dela v splošno korist katere je obsojenec dolžan opraviti v roku dveh let.