VSM sodba I Cpg 28/2015

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 43778/2014 z dne 1. 4. 2014 v delu, v katerem je toženi stranki naloženo, da v roku 8 dni poravna terjatev tožeče stranke v višini 120.627,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2014 do plačila ter stroške izvršilnega postopka v višini 388,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 2014 (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 4.670,21 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od tedaj dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da sta pravdni stranki dne 24. 11. 2008 sklenili pogodbo o dolgoročnem posojilu in njenem zavarovanju s hipoteko, s končnim rokom plačila 1,606.307,53 EUR do 15. 1. 2015, ta terjatev pa še ni zapadla v plačilo in zato tudi stranske terjatve, kar zamudne obresti, ki so predmet tega postopka, vsekakor so, ne morejo biti sedaj obravnavane kot zavarovane terjatve in zato na njih potrjena prisilna poravnava vsekakor učinkuje. Ker sodišče dejstva, da prisilna poravnava učinkuje tudi na zahtevek tožeče stranke, ni upoštevalo, tožena stranka meni, da je pritožba v celoti utemeljena.

3Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi skrbno in zanesljivo obrazložilo, zato sodišče druge stopnje v izogib nepotrebnemu ponavljanju kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev ter v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja:

6Tožena stranka je bila v obravnavanem gospodarskem sporu povsem pasivna. Razen pavšalnega ugovora zoper sklep o izvršbi z obrazložitvijo, da upnik in dolžnik nista v dolžniško upniškem razmerju, ter da ne ve, na kaj se upnikova terjatev nanaša, tožena stranka ni vložila nobene vloge, s katero bi nasprotovala tožbenim trditvam, potem ko je tožeča stranka tožbo dopolnila pa dejstev, s katerimi bi tožbenemu zahtevku nasprotovala, ni navajala niti na naroku za glavno obravnavo. Zato njena pritožbena navedba, da terjatev tožeče stranke še ni zapadla v plačilo, posledično temu pa tudi ne more biti obravnavana kot zavarovana terjatev, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki ne more biti predmet pritožbene presoje (337. člen ZPP).

7Tožena stranka pa v pritožbi tudi neutemeljeno graja materialnopravni zaključek prvostopnega sodišča, da na terjatev, ki jo tožeča stranka v predmetni zadevi uveljavlja, potrjena prisilna poravnava ne učinkuje.

8Za zavarovanje terjatve ne učinkuje začetek postopka prisilne poravnave (drugi odstavek 160. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP), niti zanje ne učinkuje potrjena prisilna poravnava (1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). Zavarovane terjatve so v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZFPPIPP tiste terjatve upnika, ki so zavarovane z ločitveno pravico. Ločitvena pravica pa je pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Med ločitvene pravice (torej pravice, katerih imetnik ima pravico do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice) spada med drugim tudi hipoteka kot zastavna pravica na nepremičnini (138. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Da je terjatev, ki jo tožeča stranka v predmetni zadevi uveljavlja, zavarovana s hipoteko, med pravdnima strankama ni sporno, zato je neutemeljeno pritožbeno prizadevanje, da nanjo prisilna poravnava učinkuje.

9Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo in ko je uradni preizkus izpodbijane odločitve pokazal njeno pravilnost tudi v materialnopravnem pogledu, ter da ni obremenjena s postopkovnimi kršitvami, ki bi terjale njeno razveljavitev, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Tožeča stranka, ki z odgovorom na pritožbo ni prispevala k sprejeti odločitvi sodišča druge stopnje, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).