VSL sklep II Cpg 1816/2014

I. Pritožba tožene stranke z dne 29. 9. 2014 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje I Pg 2000/20011-42 z dne 13. 8. 2014 potrdi.

II. Pritožba zakonitega zastopnika tožene stranke z dne 27. 10. 2014 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje I Pg 2000/2011-44 z dne 26. 9. 2014 potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 13. 8. 2014 odločilo, da se ugovor tožene stranke z dne 9. 7. 2014 zoper nalog za plačilo sodne takse z dne 16. 6. 2014 zavrne.

2Tožena stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 26. 9. 2014 odločilo, da se ugovor zakonitega zastopnika tožene stranke z dne 25. 9. 2014 zoper nalog za plačilo sodne takse z dne 1. 9. 2014 zavrne.

4Zakoniti zastopnik tožene stranke je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Prvi odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1 določa, da je dopustno v roku osmih dni od vročitve plačilnega naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma odločili o dveh takšnih ugovorih.

O pritožbi zoper sklep z dne 13. 8. 2014:

7Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka vložila pritožbo zoper sklep z dne 8. 5. 2014 (red. št. 35), s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo (I. točka izreka) in štelo, da tožena stranka umika pritožbo zoper sodbo z dne 19. 12. 2012 (II. točka izreka sklepa). Za pritožbo zoper ta sklep ji je sodišče prve stopnje vročilo nalog za plačilo sodne takse z dne 16. 6. 2014 (list. št. 98) v višini 33,00 EUR (pojasnilo je, da gre za takso za pritožbeni postopek po tarifni številki 30010 ZST-1). Tožena stranka je v ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse navedla zgolj to, da je sodišče prve stopnje sodno takso napačno odmerilo, pri čemer za svoje stališče ni navedla nobenih razlogov.

8Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru tožene stranke in pojasnilo razloge, zaradi katerih se odmerja sodna taksa v takšni višini, navedlo je pravno podlago tako za odmero, kot tudi za višino sodne takse (3. odstavek obrazložitve)(1), zaradi česar so neutemeljene (pavšalne) pritožbene navedbe, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, na kakšen način je sodišče prve stopnje prišlo do tega zneska (pa tudi sicer bi morala tožena stranka te navedbe uveljavljati že v ugovoru zoper plačilni nalog). Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je po prepričanju višjega sodišča izpodbijani sklep mogoče preizkusiti, njegov izrek ni nerazumljiv in ne nasprotuje samemu sebi, ali razlogom v obrazložitvi sklepa, niti si ne nasprotujejo razlogi v izpodbijanem sklepu, kot navaja tožena stranka v pritožbi, pri čemer tega pritožbenega razloga natančneje ne konkretizira in ne pojasni, zakaj šteje, da je preizkus izpodbijanega sklepa onemogočen.

9Tožena stranka navaja, da ni jasno, kolikokrat bo sodišče prve stopnje še izdalo plačilni nalog, ter da iz dopisa z dne 1. 9. 2014 ni razvidno, kateri plačilni nalog naj tožena stranka šteje za brezpredmetnega, saj jih je prejela več. Tožena stranka s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti, saj njene navedbe v ničemer ne omajajo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog. Pripomniti je, da iz podatkov v spisu izhaja, da sta bila 16. 6. 2014 izdana dva povsem enaka naloga za plačilo sodne takse (red. št. 39 in 40), torej tudi z enako referenco in opravilno številko. Sodišče prve stopnje je toženo stranko z dopisom obvestilo (list. št. 105), da naj enega od teh dveh (popolnoma enakih) plačilnih nalogov šteje za brezpredmetnega. To pomeni, da mora tožena stranka plačati (eno) sodno takso po enem izmed dveh plačilnih nalogov z dne 16. 6. 2014.

O pritožbi zoper sklep z dne 26. 9. 2014:

10Iz podatkov v spisu izhaja, da je zakoniti zastopnik tožene stranke vložil pritožbo zoper sklep z dne 8. 5. 2014 (red. št. 36), s katerim ga je sodišče prve stopnje kaznovalo zaradi zlorabe procesnih pravic. Za pritožbo zoper ta sklep mu je sodišče prve stopnje vročilo nalog za plačilo sodne takse z dne 1. 9. 2014 v višini 33,00 EUR, pri čemer je v nalogu pojasnilo, da gre za takso za pritožbeni postopek po tarifni številki 30010 ZST-1 (list. št. 106 in 107 spisa). Zakoniti zastopnik tožene stranke je v ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse navedel zgolj to, da je sodišče prve stopnje sodno takso napačno odmerilo, pri čemer za svoje stališče ni navedel nobenih razlogov.

11Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru zakonitega zastopnika tožene stranke in pojasnilo razloge, zaradi katerih se odmerja sodna taksa v takšni višini, saj je navedlo pravno podlago tako za odmero, kot tudi za višino sodne takse (3. odstavek obrazložitve), zaradi česar so neutemeljene (pavšalne) pritožbene navedbe, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, na kakšen način je sodišče prve stopnje prišlo do tega zneska (pa tudi sicer bi moral zakoniti zastopnik tožene stranke te razloge uveljavljati že v ugovoru zoper plačilni nalog). Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je po prepričanju višjega sodišča izpodbijani sklep mogoče preizkusiti, njegov izrek ni nerazumljiv in ne nasprotuje samemu sebi, ali razlogom v obrazložitvi, niti si ne nasprotujejo razlogi v obrazložitvi sklepa, kot navaja zakoniti zastopnik tožene stranke v pritožbi, pri čemer tega pritožbenega razloga natančneje ne konkretizira in ne pojasni, zakaj šteje, da je preizkus izpodbijanega sklepa onemogočen.

12Po prepričanju višjega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo sodno takso za postopek o pritožbi zoper sklep o denarnem kaznovanju po tar. št. 30010 ZST-1 v višini 33,00 EUR. Po tej tarifni številki se namreč odmerja višina sodne takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso takse proste. Strinjati se je s (smiselno izraženim) stališčem sodišča prve stopnje, da je treba kljub temu, da ima sklep o kaznovanju zakonitega zastopnika elemente kazenskopravne narave, šteti, da je tak sklep izdan v okviru pravdnega postopka (zaradi česar se pritožba zoper tak sklep taksira po tar. št. 30010 - prim. točko d v 3. poglavju tarife ZST-1). Sklep o kaznovanju stranke oz. zakonitega zastopnika je namreč izdan za potrebe in v okvirih pravdnega postopka, pravna podlaga za izrek kazni pa je v civilnem procesnem zakonu (11. člen ZPP). Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da kaznovanje ne predstavlja pravdnega postopka. Pripomniti je, da se tudi v kazenskih postopkih plačujejo sodne takse.

13Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da s pritožbama uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere glede na drugi odstavek 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbi tožene stranke zavrnilo in oba izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

----------

(1) Za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, se plača taksa v znesku 33,00 EUR po tar. št. 30010 ZST-1. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se s pritožbo izpodbija sklep z dne 8. 5. 2014, ki ni posebej taksiran, vendar tudi ni takse prost.