VSL sklep I Cpg 762/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Svojo odločitev je utemeljilo na ugotovitvi, da tožeča stranka z ničemer ni izkazala, da sredstva, s katerimi razpolaga, ne bi zadoščala za poplačilo predmetne sodne takse.

2Tožeča stranka je zoper sklep prvostopenjskega sodišča v pritožbenem roku vložila pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP, zlasti pa bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Predlog za taksno oprostitev, odlog plačila sodne takse oziroma obročno odplačilo sodne takse je tožeča stranka predlagala v pisni vlogi z dne 18. 3. 2015, v kateri je navedla zgolj, da nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez da bi bila ogrožena njena osnovna dejavnost. Na poziv sodišča prve stopnje je tožeča stranka s pisno vlogo z dne 15. 4. 2015 sodišču zgolj predložila izjavo o premoženjskem stanju, v kateri pa je zgolj navedla višino aktive in pasive v bilanci stanja, ki znaša 3,377.478,00 EUR. Ob tem ni ponudila nobenih trditev, s katerimi bi utemeljila, da ne razpolaga s sredstvi, ki bi zadoščala za plačilo predmetne sodne takse v višini 16.051,00 EUR. Ob tako skopih podatkih v predloženem poročilu in brez ustrezne trditvene podlage je torej neutemeljen pritožbeni očitek, da bi prvostopenjsko sodišče moralo priti do zaključka, da je izpolnjen dejanski stan za ugoditev predlogu tožeče stranke. Zgolj pavšalna navedba tožeče stranke v vlogi z dne 15. 4. 2015, da je tožeča stranka „trenutno blokirana in ni sposobna plačati takse, ker ima večmilijonske obveznosti zaradi ravnanja tožene stranke“ temu ne zadostuje. Teh trditev ni niti postavila na ustrezni konkretizirani ravni, niti jih ni z ničemer dokazno podprla.

5Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi prvostopenjsko sodišče moralo v okviru materialno procesnega vodstva tožečo stranko pozivati na dopolnitev svoje vloge, saj je prvostopenjsko sodišče to svojo nalogo že izvršilo v okviru poziva s sklepom z dne 23. 3. 2015, ko je tožečo stranko pozvalo na dopolnitev svoje vloge.

6Tako se izkaže, da v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni ugotovilo drugih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).