VSL Sklep I Cp 2154/2017

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal sodni izvedenec za geodezijo mag. B. K., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, in da se GURS naloži, naj prioritetno, po pravnomočnosti tega sklepa evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu s priloženim elaboratom sodne parcelacije v postopku III N 43972013 z dne 12. 6. 2017 tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene.

2Drugi nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Sodišče je odredilo izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, ne da bi bilo odločeno o predmetu postopka, tj. o določitvi pripadajočega zemljišča. Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) ne daje podlage za tako evidentiranje. Gre za očitno neupoštevanje 8. člena ZEN in 9. člena Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Primernost strokovne podlage ni v pristojnosti sodišča oziroma sodišče ni upoštevalo predpisov, ki urejajo postopke o evidentiranju sprememb v katastru nepremičnin, niti ni upoštevalo tega, da sta postopek evidentiranja urejene meje in postopek parcelacije dva postopka, ki se lahko izvedeta na podlagi enotnega elaborata. Dodalo je še spremembo vrste rabe, izvedenec pa je uzakonjeno dejansko vrsto rabe (23. člen ZEN) "pozidano zemljišče" spremenil v neobstoječo vrsto rabe "zemljišče".

Ni se mogoče strinjati z zaključkom sklepa, da je lastnik zemljišča podal pripombe samo na vsebino same določitve pripadajočega zemljišča, ni pa podal konkretnih pripomb na elaborat parcelacije. Pritožniku ni znana odločitev o pripadajočem zemljišču, če je bila izdana in mu ni bila vročena, pa je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V pripombah je navedel, da sodišče in izvedenec nista upoštevala 6., 11. in 48. člena ZEN, da sodišče ni upravičen naročnik parcelacije, da je bila identifikacija nepremičnin poenostavljena, da ni bila upoštevana dejanska raba zemljišč, vpisanih v evidenci GURS in da se vrsta rabe zemljišč ne spreminja na podlagi odredbe sodišča.

Glede na 26. člen Zakona o vzpostavitvi o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) pri pripravi strokovne podlage za katastrski vpis niso izključeni 1., 3. in 4. člen ZVEtL, ki jih sodišče ni upoštevalo, niti niso izključene druge določbe ZVEtL (razen predhodne obravnave in seznanitve strank). Zato ni jasno, ali se določbe v zvezi s strokovno podlago raztezajo tudi na elaborate za postopke evidentiranja parcelacije, urejanje meja in spremembe vrste rabe.

3Ostali udeleženci niso odgovorili na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ni pristojno za izvedbo parcelacije in presojo primernosti strokovne podlage za izvedbo v katastru. Podlago za tako ravnanje je imelo sodišče v prvem odstavku 23. člena in šestem odstavku 23.a člena ZVEtL, sedaj pa v tretjem odstavku 12. člena in v 13. členu ZVEtL-1. V obeh zakonih je izrecno določeno, da se določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, uporabljajo le subsidiarno (prvi odstavek 23a. člena ZVEtL in prvi odstavek 13. člena ZVEtL-1). Po teh določbah je upravnemu organu pridržan le katastrski vpis, vse drugo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage za izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago) pa je v pristojnosti sodišča. Upravni postopek je tako le izvedbena faza katastrskega vpisa sprememb. Morebiti sporna lastninska pravica na obravnavanih nepremičninah in morebitna potreba po spremembi vrste rabe na pristojnost sodišča ne vplivata.

6Glede rabe zemljišč je izvedenec pojasnil, da je GURS s 30. 6. 2012 ukinil množico vrste rab v zemljiškem katastru, tako da so med možnimi rabami le še zemljišče, zemljišče pod stavbo ali zemljišče pod stavbo pred letom 2006 (11. odstavek 160. člena ZEN). Očitek o pomanjkljivosti strokovne podlage zato ni utemeljen.

7Z izpodbijanim sklepom se ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in zato tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. S sklepom, ki ga predvideva 23.a člen ZVEtL oziroma 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele (v celoti ali le delno) pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet (končne) odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča. Neutemeljeni so zato tudi pritožbeni očitki o kršitvi pravic zaradi nevročitve odločitve o pripadajočem zemljišču in o neupoštevanju določb 1., 3. in 4. člena ZVEtL.¹

8Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo drugega nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

¹ Glede vseh očitkov enako tudi sklep VSL I Cp 1387/2017 z dne 30. 8. 2017.