UPRS sodba I U 1925/2014

Tožbi se ugodi. Odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 357/2010 z dne 4. 11. 2014 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 285,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora z 22 % DDV v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z izpodbijano odločbo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani odločilo, da mora prosilec, v roku 15 dni od pravnomočnosti odločbe, plačati znesek 592,80 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne poteka izpolnitvenega roka do plačila na račun sodišča, sicer mu preti izvršba.

V obrazložitvi pojasnjuje, da mu je bila z odločbo naslovnega sodišča z dne 6. 9. 2010 odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov postopka v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca A. d.o.o. Navaja, da je iz spisa Delovnega sodišča v Kopru opr. št. Pd ... razvidno, da je bila dne 16. 3. 2011 v navedenem delovnem sporu izdana sodba, s katero je bilo zahtevi tožnika ugodeno, tožena stranka pa je bila med drugim dolžna plačati tožniku stroške postopka v višini 592,80 EUR. Pojasnjuje, da so bili za dodelitev brezplačne pravne pomoči v omenjenem delovnem sporu s sklepom z dne 28. 10. 2011 dodeljenemu odvetniku B.B. priznani in izplačani stroški v višini 592,80 EUR. V nadaljevanju se sklicuje na določbo prvega odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Navaja, da je sodišče z dopisom z dne 13. 10. 2014 pozvalo upravičenca, da v roku 8 dni sporoči sodišču, ali je prejel od tožene stranke stroške v višini 592,80 EUR ali ne. Upravičenec v postavljenem roku na poziv sodišča ni odgovoril. Zato je sodišče v skladu s podanim opozorilom štelo, da je prosilec na podlagi pravnomočne sodbe pridobil stroške v navedeni višini. Te je tožnik dolžan nakazati Republiki Sloveniji, saj je terjatev na podlagi 46. člena ZBPP prešla nanjo.

Tožnik v tožbi pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče RS s sklepom opr. št. VIII Ips ... z dne 22. 5. 2012 reviziji ugodilo ter sodbo sodišča II. stopnje in ugodilni del sodbe sodišča I. stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. To je izdalo sodbo opr. št. Pd ... z dne 8. 5. 2013. V njej je med drugim sodišče sklenilo, da vsaka stranka individualnega delovnega spora trpi svoje stroške postopka. Meni, da slednje predstavlja oviro za odločanje tožene stranke po prvem odstavku 46. člena ZBPP.

Glede na navedeno sodišču predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi, tožena stranka pa naj povrne nastale stroške upravnega spora skupaj s pripadki in DDV vred.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Sodišče je v zadevi odločilo na seji v skladu z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

V danem primeru ostaja sporno, ali je bil ob izdaji izpodbijane odločbe izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, torej obstoj pravnomočnega sklepa o stroških, ki bi jih morala A. d.o.o. povrniti tožniku. V tem primeru bi namreč omenjena terjatev na podlagi 46. člena ZBPP prešla na Republiko Slovenijo in bi jo bilo treba njej tudi nakazati. Dejansko stanje v zvezi z omenjenima spornima okoliščinama pa po mnenju sodišča v navedeni zadevi ni bilo ugotovljeno z upoštevanjem 8. člena ZUP v povezavi s 138. členom omenjenega zakona. Slednje pa predstavlja oviro za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Kršeno je bilo določilo 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je bil ob izdaji izpodbijane odločbe sporni pravnomočni sklep o stroških z izrednim pravnim sredstvom odpravljen, v nadaljevanju pa o stroških postopka odločeno, da vsaka stranka nosi svoje. Dejansko stanje je bilo torej ob izdaji odločbe drugačno, kot pa ga je ugotovil upravni organ v svoji odločbi.

Sodišče je zato tožbi ugodilo in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Tožena stranka naj nakazane sporne okoliščine v ponovljenem postopku razišče do te mere, da bo pri izdaji ponovne odločbe zadoščeno temeljnim načelom ZUP.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.