VDSS sklep Pdp 112/2004

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba ter sklep sodišča prve stopnje razveljavita in zadeva vrne v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Z izpodbijano zamudno sodbo je Delovno sodišče v Kopru razsodilo, da se razveljavi odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožeči stranki, sprejeta po 11.6.2003. Ugotovi se, da velja pogodba o zaposlitvi z dne 3.6.2002, sklenjena med obema strankama ter da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki po datumu 11.6.2003 ni prenehalo in jo je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi z dne 3.6.2002, ji v delovno knjižico vpisati delovno dobo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delala, v roku 8 dni pod izvršbo.

Z izpodbijanim sklepom je Delovno sodišče v Kopru sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 93.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper obe odločbi sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka: zoper zamudno sodbo iz razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava in iz istih razlogov tudi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče je izpodbijano sodbo obrazložilo le s tem, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30 dneh od njene vročitve in da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi ter dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek in da niso v nasprotju z dokazi, ki jih predloži sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Vendar sodišče prve stopnje, razen da je ponovilo določbo 318. člena ZPP, se ni opredelilo do v tožbi navajanih dejstev in predloženih dokazov.

Tožena stranka v pritožbi zoper sodbo navaja, da nista izpolnjena pogoja po 3. in 4. točki 318. člena ZPP, da tožeča stranka v tožbi ni niti zatrjevala, da ji je odpovedana pogodba o zaposlitvi. Navajala je, da ji ni bila vročena nobena pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Edina podlaga za vložitev obravnavane tožbe naj bi bila navedba tožene stranke v pritožbi v izvršilnem postopku pri Okrajnem sodišču v Celju in da je dne 27.10.2003 odločbo o prenehanju pribila na oglasno desko v PE Lucija in da je tožnici prenehalo delovno razmerje. Ni navedeno, ali je šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi, niti za kakšno odpoved je šlo (redno ali izredno in iz katerih razlogov). Tožena stranka v pritožbi poudarja, da na osnovi tožbe in priloženih listin sodišče ni moglo vedeti, katera odpoved pogodbe o zaposlitvi se izpodbija. Podatki o odpovedi so nejasni in nekonkretizirani. Tožena stranka se čudi, da je sodišče lahko razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki sodišču sploh ni bila predložena, niti opisana vsaj v osnovnih konturah.

Po mnenju pritožbe je sodišče prezrlo, da tožeča stranka ni navedla nobenih trditev, kdaj in na kakšni podlagi naj bi tožnici delovno razmerje prenehalo. Razen tega opozarja še na druge nejasnosti in sicer ugotovitev, da po datumu 11.6.2003 delovno razmerje ni prenehalo, kar pomeni, da ji delovno razmerje ni prenehalo dne 12.6.2003 niti katerikoli drugi dan, ki pride za tem dnem. Izpodbijana sodba tudi v točki 3 ni izvršljiva. Pritožba meni, da ni tožeča stranka izkazala nobenih pogojev za ugotovitveno tožbo po 181. členu ZPP. Nadalje navaja nejasnost v 2. vrstici točke 2 izreka, ko se navaja "sklenjena med tožečo in toženo stranko S. Ž.". Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka v smislu 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Materialno pravo je bilo evidentno zmotno uporabljeno.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje odločalo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki sodišču ni bila predložena in je ni poznalo. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da niso izpolnjeni pogoji po 3. in 4. točke 318. člena ZPP in v skladu s 324. členom 5. odst. ZPP v obrazložitvi zamudne sodbe niso navedeni razlogi, ki opravičujejo izdajo sodbe po 318. členu ZPP. Zato je bilo treba zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka po 7. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ker je sodišče izdalo sodbo v nasprotju z določbami ZPP, pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijano zamudno sodbo ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zaradi razveljavitve v glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi izpodbijani sklep o stroških kot preuranjen. O stroških se bo ponovno odločalo s končno sodbo sodišča prve stopnje.

Zaradi razveljavitve obeh izpodbijanih odločb sodišča, je bilo treba tudi odločiti, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.