VDSS sodba Pdp 1069/97

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se ugotovi, da sta 6. in 9. člen pogodbe o zaposlitvi tožnika z dne 1.12.1993 nezakonita in se razveljavita. Tožena stranka je dolžna povrniti (izročiti) tožniku v podpis novo pogodbo, s katero bo tožnika ponovno razporedila v ustrezni razporeditveni razred, v okviru ustreznega tarifnega razreda, ob upoštevanju določb kolektivne pogodbe tožene stranke, prav tako pa mora v predlogu pogodbe o zaposlitvi določiti osnovno plačo v skladu z določilom 9. člena Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije. Kar pa je tožnik zahteval več, pa je zavrnilo. Sklenilo pa je, da se tožba tožnika v delu, ki se nanaša na razliko v plači za čas od 1.1.1992 do 11.7.1994 zavrže.

Zoper ugodilni del te sodbe (točka 1. glede razveljavitve 6. člena pogodbe o zaposlitvi in 2. točke izreka) se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožnikov zahtevek in ugotovi, da je tožnik pravilno razporejen v 24. razporeditveni razred. V pritožbi navaja, da mora tožba vsekakor vsebovati določen zahtevek, v katerem mora biti razsojeno po 325. členu ZPP. Nikjer v tožbi, pa tudi ne v sodbi, ni določno zahtevano, kateri je ustrezni razporeditveni razred za tožnika, zato je sodba v tem delu neizvršljiva. Prepričana je, da je 24. razporeditveni razred za tožnika ustrezen in je v tem delu nepravilno razveljavljena pogodba o zaposlitvi, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja. Tožnik je imel manj kot eno delovnih izkušenj na delovnem mestu glavni projektant. Čeprav po kolektivnih pogodbah in po mnenju sodišča prve stopnje stopnja izobrazbe ni pomembna, meni tožena stranka, da tožnik ni bil strokovno usposobljen za dela, ki presegajo VI. stopnjo strokovne izobrazbe. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra je tožnik dobil v delo nekatere naloge, ki presegajo njegovo kvalifikacijo, in jih brez tuje pomoči ne bi mogel izvršiti.

Tožnik se v svojem odgovoru na pritožbo strinja z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da niso podani. Sodišče prve stopnje je popolnoma ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo vsa odločilna dejstva in nanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb postopka po 2. odst. 354. člena tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90), na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče zato soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, v njo tudi ne dvomi, soglaša pa tudi s sprejetimi pravnimi stališči, zato se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na pravilne zaključke in pravilno obrazložitev tega sodišča.

V zvezi s pritožbenimi navedbami tožene stranke zaključuje pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku na razveljavitev 6. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 1.12.1993 (dokaz: A/1) in je svojo odločitev pravno in dejansko prepričljivo obrazložilo. Bistvena in odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje je, da mora tožena stranka v novem predlogu pogodbe o zaposlitvi določiti znesek osnovne plače, kot to izhaja iz določila 9. člena Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur.l. RS št. 12/91), ki je veljala v spornem obdobju, nikakor pa ne zadostuje samo razporeditev v ustrezni razporeditveni razred. Zato je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno naložilo toženi stranki, da tožniku izroči v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki bo v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, kot tudi s kolektivno pogodbo tožene stranke. Nima pa prav pritožba, ko navaja, da tožnik ni navedel v tožbi vse, kar mora vsebovati tožba po 186. členu ZPP, saj tožnikova tožba vsebuje zahtevek na ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi z dne 1.12.1993 v 6. in 9. členu ni zakonita in da se razveljavi ter da je dolžna tožena stranka izročiti v podpis tožniku novo pogodbo o zaposlitvi, ki bo v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti in kolektivno pogodbo tožene stranke, zato ni sodišče prve stopnje bistveno kršilo določila postopka, poleg tega pa tudi ni bistveno kršilo določbe postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP, saj sodba nima take pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Tožena stranka pa v pritožbi ni podala novega dokaza, ki bi utemeljeno vzbudil dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje, in ki bi lahko povzročil drugačno ugotovitev dejanskega stanja, kot ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato niso pritožbene navedbe utemeljene. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba v izpodbijanem delu materialnopravno pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Določbe ZPP je pritožbeno sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu z določilom 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I in 45/94-I).