VDSS sklep Pdp 1122/97

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep direktorja tožene stranke z dne 21.4.1993 ter sklep upravnega odbora tožene stranke z dne 26.5.1993, s katerima je bilo odločeno o prenehanju delovnega razmerja tožniku zaradi nujnih operativnih razlogov. Zato je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu v delovno knjižico vpisati celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja za obdobje od 9.12.1993 do 23.6.1995 in od 16.5.1996 dalje ter mu povrniti celotno prikrajšanje pri plači, za to obdobje, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakokratnega izplačila do plačila ter plačati za to obdobje vse prispevke ter povrniti stroške postopka v višini 77.265,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.4.1997 dalje, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb ZPP ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje s tem, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Po mnenju tožene stranke je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj 4. alinea 36. c člena ZDR v povezavi s 1. odst. 5. člena res določa, da voljenim ali imenovanim sindikalnem poverjeniku v času opravljanja njegove funkcije in 2 leti po prenehanju opravljanja te funkcije delovno razmerje pri delodajalcu ne preneha, vendar iz same dikcije tega določila jasno izhaja, da gre takšna zaščita le sindikalnemu poverjeniku, ki je bil kot tak imenovan ali izvoljen in nikakor ne vsakemu sindikalnemu funkcionarju kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka prišlo do zaključka, da je tožena stranka pri ugotavljanju tožnika za trajno presežnega delavca absolutno bistveno kršila postopek, ker tožniku po 36. c členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93), ne bi smelo prenehati delovno razmerje, ker je opravljal funkcijo podpredsednika sindikata pri tožencu. Zato je štelo, da so odločitve tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja nezakonite. Po zaključku sodišča prve stopnje gre v obravnavanem primeru za takšno absolutno bistveno kršitev postopka o ugotavljanju tožnika kot trajno presežnega delavca, ki jo nikakor ni mogoče sanirati v sodnem postopku. Ker je sodišče ugodilo celotnemu zahtevku tožnika po razveljavitvi odločitve toženca, pa je tožniku priznalo tudi vse pravice iz dela in po delu vključno s pravico do vrnitve nazaj na delo.

Pritožbeno sodišče s pravnimi zaključki sodišča prve stopnje ne soglaša, saj iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče zaključiti, da je tožniku priznana delovnopravna imuniteta v funkciji podpredsednika sindikata. Pravilno opozarja pritožba tožene stranke, da je ugotovitev sodišča, ko je štelo za dokazano imuniteto tožnika zgolj s pričevanjem prič izven podjetja R. P. o tem, da so se le ob organiziranosti sindikata pogovarjali tudi o dveh imunitetah, preuranjena. Sindikalne zaščite zaradi sindikalne dejavnosti ne uživa vsak sindikalni funkcionar v organizaciji sindikata organiziranega pri delodajalcu, temveč le imenovani oz. izvoljeni sindikalni poverjenik. Po 3. odst. 5. člena ZDR sindikalnega poverjenika v času trajanja njegove funkcije kot tudi po njenem preteku v roku določenem s kolektivno pogodbo, zaradi sindikalne dejavnosti, ni mogoče brez soglasja sindikata, uvrstiti med presežke delavcev. Ratificirana konvencija Mednarodne organizacije dela št. 135 O varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju (Ur.l. SFRJ št. 14/82) v 1. členu določa, da morajo biti predstavniki delavcev v podjetju učinkovito zavarovani pred vsakim postopkom, ki bi bil zanje škodljiv, kamor spada tudi odpuščanje zaradi njihovega statusa ali aktivnosti kot predstavnikov delavcev ali zaradi članstva v sindikatu ali zaradi udeležbe v sindikalnih aktivnostih, če ravnajo v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami ali drugimi skupno dogovorjenimi sporazumi. Po 3. členu navedene konvencije označuje izraz "delavski predstavnik" tiste, ki imajo takšen status po državnih zakonih ali v praksi, ne glede na to ali so sindikalni predstavniki oz. predstavniki, ki so jih imenovali ali izvolili sindikati ali njihovi člani ali pa so izvoljeni predstavniki oz. predstavniki, ki so jih svobodno izvolili delavci podjetja v skladu z državnimi zakoni ali predpisi ali s kolektivnimi pogodbami in njihove funkcije ne zajemajo dejavnosti, ki so priznane kot izključna pravica sindikatov v ustrezni državi. Upoštevajoč navedeno normativno ureditev tedaj ni zaščiten zaradi sindikalne dejavnosti vsak sindikalni funkcionar, temveč le sindikalni poverjenik, ki je kot tak imenovan oz. izvoljen. Podjetniška kolektivna pogodba delodajalca lahko natančnejše opredeli, kateri funkcionarji uživajo v organizaciji enako imuniteto kot sindikalni zaupniki.

Glede na navedeno pravno ureditev in delovanje sindikatov pri delodajalcu naj sodišče prve stopnje v ponovnem postopku upoštevajoč pravila ... sindikata Slovenije kot tudi Dogovora o medsebojnem sodelovanju med toženo stranko in sindikalno podružnico .... sindikatov Slovenije v Mariboru, ugotovi, ali je bil tožnik sindikalni predstavnik z delovnopravno imuniteto v smislu določbe 5. člena ZDR oz. ali je bil tožnik pri toženi stranki, pri kateri je bil zaposlen, v času ugotavljanja presežnih delavcev, imenovan in izvoljen kot sindikalni funkcionar z delovnopravno imuniteto kot jo uživa sindikalni poverjenik.

Ne glede na navedeno temeljno pravno vprašanje pa pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje tudi sicer zmotno uporabilo materialno pravo. Tudi v primeru, če bi tožnik bil imenovan za sindikalnega poverjenika z delovnopravno imuniteto v smislu 5. člena ZDR, pa je sodišče prve stopnjo zmotno uporabilo 4. alineo 36. c člena ZDR. Določba 5. člena ZDR, ki temelji na konvenciji MOD št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju jasno določa, da sindikalnega zaupnika zaradi sindikalne dejavnosti, ni mogoče brez soglasja sindikata razporediti na drugo delovno mesto, razporediti k drugemu delodajalcu, uvrstiti med presežne delavce, kakor tudi mu ni mogoče znižati plače, začeti zoper njega disciplinski in odškodninski postopek ali ga kako drugače postaviti v manj ugoden oz. podrejen položaj. Osrednje vprašanje delovnopravne imunitete sindikalnega zaupnika je opredelitev sindikalne dejavnosti.

To opredelitev treba razlagati tako, da sindikalna dejavnost ne more biti vzrok za poseg v delovnopravni status delavca, ki je sindikalni zaupnik. Tako ni mogoč noben poseg v delovnopravni status sindikalnega zaupnika, ki bi bistveno otežil ali onemogočil njegovo sindikalno dejavnost, razen s soglasjem sindikata, katerega zaupnik je. To pa seveda ne pomeni, da sindikalnega zaupnika ni mogoče opredeliti za trajni presežek, vendar pa ga zaradi njegove sindikalne dejavnosti pred prenehanjem delovnega razmerja varuje 4. alinea 36. c čl. ZDR. Po citirani določbi ZDR delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oz. pri delodajalcu ne preneha imenovanemu sindikalnemu poverjeniku v času opravljanja njegove funkcije in 2 leti po prenehanju opravljanja funkcije. Citirana določba ZDR v bistvu varuje sindikalnega poverjenika pred začetkom teka 6 mesečnega odpovednega roka po 36. e členu ZDR, saj le ta začne teči šele po izteku mandata oz. v roku določenim s kolektivno pogodbo.

Ker je sodišče prve stopnje glede na navedeno pravno ureditev delovno pravne imunitete sindikalnega zaupnika zmotno uporabilo materialno pravo, v posledici česar je ostalo tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka v skladu s 3. odst. 166. člena ZPP.