VSL sklep Cst 336/2015

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: 1.) zavrnilo ugovor upnika N., d.o.o., in 2.) odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase – načrt 38 – premičnine, z dne 21. 4. 2015 (r. 1857), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo in dopolnitev pritožbe iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da se po delitvi št. 38 upniku izplača znesek v višini 344.604,28 EUR, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožnik je v ugovoru navajal, da ni pravne podlage, da bi se v primeru, ko posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov in za celotno poplačilo ločitvenega upnika, zmanjšal znesek poplačila upnika za stroške. Prvostopno sodišče je ugovor zavrnilo z obrazložitvijo, da je upravitelj stroške unovčenja posebne stečajne mase pravilno ocenil in porazdelil med ločitvene upnike, da stroški unovčenja posebne stečajne mase ne morejo bremeniti splošne stečajne mase in da stroške unovčenja posebne stečajne mase krijejo ločitveni upniki, ki so bili poplačani iz posebne stečajne mase, ki je predmet delitve.

5Po določilu drugega odstavka 225. člena ZFPPIPP je posebna stečajna masa premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja. 226. člen ZFPPIPP določa, da je razdelitvena masa unovčeni del stečajne mase, namenjen za poplačilo terjatev upnikov. Splošna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem splošne stečajne mase, zmanjšano za stroške stečajnega postopka, razen stroškov iz tretjega odstavka tega člena. Posebna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem (prim. prvi, drugi in tretji odstavek cit. člena). Iz posebne stečajne mase se torej pred poplačilom ločitvenih upnikov najprej poravnajo stroški, nastali z unovčenjem posebne stečajne mase. Preostanek, to je posebna razdelitvena masa, pa je v prvi vrsti namenjen poplačilu ločitvenih upnikov, in to po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic. Če se za poplačilo ločitvenih pravic ne porabi celotna posebna razdelitvena masa, se neporabljeni del prenese v splošno razdelitveno maso.

6Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da če posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov in za poplačilo celotne zavarovane terjatve, ni pravne podlage, da bi se znesek, namenjen poplačilu ločitvenega upnika, zmanjševal za znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da če posebna stečajna masa, zmanjšana za stroške, ki bremenijo posebno stečajno maso, torej če posebna razdelitvena masa zadošča za celotno poplačilo ločitvenega upnika, ni razloga, da ločitveni upnik ne bi bil poplačan do celotne višine svoje priznane terjatve.

7Če posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, kot so navedeni v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP, in istočasno, po odštetju teh stroškov, za poplačilo ločitvenega upnika do celote, to pomeni, da stroški bremenijo posebno stečajno maso, ne pa ločitvenega upnika. Od unovčene celote posebne stečajne mase se najprej poračunajo stroški, ki odpadejo na posebno stečajno maso, iz preostanka, to je iz posebne razdelitvene mase pa se poplača ločitveni upnik. Če je dovolj sredstev posebne razdelitvene mase (po odbitku stroškov od posebne stečajne mase), se ločitveni upnik poplača do celotne višine svoje terjatve, šele nato se morebitni preostanek prenese v splošno stečajno maso. Stroški posebne stečajne mase v takem primeru ne bremenijo splošne stečajne mase, pač pa posebno stečajno maso, istočasno pa to pomeni, da se priznana terjatev ločitvenega upnika ne zmanjša za stroške, nastale z unovčenjem posebne stečajne mase.

8Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 226. člena ZFPPIPP, ko je odločilo, da stroške unovčenja posebne stečajne mase krije ločitveni upnik, čeprav posebna stečajna masa zadošča tako za pokritje stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase kot tudi za pokritje celotne zavarovane terjatve.

9Iz končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase št. 38 (PD 2857) je razvidno, da je znesek kupnine, dosežen z unovčenjem, znašal 446.449,33 EUR, stroški unovčenja posebne stečajne mase so znašali 12.382,80 EUR, znesek posebne razdelitvene mase pa je 434.066,53 EUR. Znesek za izplačilo ločitvenega upnika N. d.o.o., je 280.170,34 EUR, znesek za izplačilo ločitvenega upnika T. d.o.o. je 35.403,73 EUR, znesek za izplačilo ločitvene upnice M. Ž. je 7.115,49 EUR. Skupni znesek za izplačilo ločitvenih upnikov je tako 322.689,56 EUR, poleg tega pa se presežek prenese v splošno maso. Iz načrta izhaja, da ker naj bi bile zavarovane terjatve, ki so predmet ločitvene pravice na tem premoženju, v celoti poplačane ali rezervirane, se presežek posebne stečajne mase v znesku 114.554,27 EUR, ki ostanejo po prednostnem plačilu oziroma rezervacij sredstev za prednostno plačilo ločitvenih upnikov, prenese v splošno stečajno maso.

10Pritožnik navaja, da bi moral po načrtu št. 38 glede na obrazložitev načrta (da so ločitvene pravice poplačane v celoti) dobiti izplačilo v celotni višini 344.604,28 EUR, nikakor pa ne zgolj v višini 280.170,34 EUR, saj je bila posebna razdelitvena masa, to je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase in zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem, večje kot je znašala vrednost preostanka zavarovane terjatve upnika. Sodišče druge stopnje na navedeno pritožbeno navedbo ne more odgovoriti, ker iz načrta niti iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, koliko znaša pritožnikova priznana terjatev z obrestmi po predhodnih poplačilih po načrtih št. 7, 13, 14, 20, 21, 23, 24, 25, 29, 34 in 36. Če držijo pritožnikove navedbe, da je bil doslej poplačan v skupnem znesku 3.035.658,99 EUR, njegova priznana terjatev z obrestmi pa znaša 3.380.263,27 EUR, ni videti razumnega razloga, da se ga glede na znesek posebne razdelitvene mase v višini 434.066,53 EUR poplača le do višine 280.170,34 EUR, poleg tega pa bi se poplačevalo še upnike s terjatvami, zavarovanimi z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, del posebne razdelitvene mase pa celo prenesel v splošno maso.

11Peti odstavek 371. člena ZFPPIPP določa, da če je premoženje, ki spada v posamezno posebno razdelitveno maso, predmet več ločitvenih pravic, se terjatve, zavarovane s temi ločitvenimi pravicami, plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev, zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda. Šesti odstavek tega člena pa določa, da se premoženje, ki ostane po celotnem plačilu terjatev iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, prenese v splošno razdelitveno maso.

12Ker iz končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase ni razvidno, da se terjatve, zavarovane z ločitvenimi pravicami plačujejo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev, zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda, šele nato pa se preostanek prenese v splošno razdelitveno maso, izpodbijani sklep nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih.

13Če ločitveni upnik ni bil poplačan v celoti, stečajni upravitelj ne bi smel poplačevati terjatev ločitvenih upnikov z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, niti ne bi smel „presežka“ prenesti v splošno razdelitveno maso.

14Glede na navedeno je bilo treba pritožbi upnika ugoditi in odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).