VSL sodba IV Cp 1337/2015

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške, toženki pa je dolžan v roku 15 dni povrniti 194,22 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se ukine njegova obveznost plačevanja preživnine za čas od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2014 ter mu naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.

2Tožnik v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da ni dolžan plačevati preživnine v spornem obdobju (študijsko leto 2013/2014), saj se toženka takrat ni redno šolala, ker ni redno izpolnjevala študijskih obveznosti. Vzrok za neizpolnjevanje študijskih obveznosti je toženkina nesposobnost prilagoditi se tempu študijskih zahtev, ne pa očetovski spor med pravdnima strankama, saj je bil ta že pravnomočno končan maja 2012, nadalje pa je tekel zgolj postopek glede višine preživnine, ki se je zaključil maja 2013, kar ni zaviralno vplivalo na toženko in je sodba glede tega protispisna. Toženko so očitno bolj zanimale druge pridobitne stvari, saj je z delom mesečno zaslužila tudi do 240,00 EUR, denarja pa ni nujno potrebovala za študij, saj ima dobro situirano mamo. Očita, da toženka tudi v času ponavljanja prvega letnika ni pokazala resnega odnosa do študija, saj ni opravila izpita iz rimskega prava in tako do rednega vpisa v drugi letnik ni imela opravljenih vseh izpitov (še vedno ni znano, ali je izpit iz rimskega prava opravila v maju 2015), zato takšno izpolnjevanje obveznosti ni redno v smislu ZZZDR in sodne prakse (VSL opr. št. IV Cp 1488/2012) niti ni izkazan upravičen razlog za ponavljanje (npr. resna bolezen). Sodišče je zmotno uporabilo določbo 66. člena Zakona o visokem šolstvu, saj je možnost enkratnega ponovnega vpisa študentom dana zato, da lahko ohranijo status študenta, kar potrjuje sam izraz »ponavljanje« - gre za nekaj, kar bi moralo biti zaključeno v enem študijskem letu, tj. v dvanajstih mesecih. V zvezi s tem je tožnik predlagal, naj se opravijo poizvedbe pri fakulteti, vendar je sodišče njegov dokazni predlog neutemeljeno zavrnilo in s tem storilo bistveno kršitev pravil postopka. Navaja še, da je toženka v študijskem letu 2013/2014 prek študentskega servisa mesečno zaslužila tudi do 240,00 EUR, zato je dolžna s temi sredstvi prispevati za svoje preživljanje. Tožnik ima poleg toženke še tri mlajše otroke, ki jih je dolžan preživljati, in dobi mesečno plačo okrog 600,00 EUR. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

3Toženka je na vročeno pritožbo odgovorila, prereka bistvene pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ustava na načelni ravni opredeljuje pravice in obveznosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke (54. člen URS). ZZZDR v 123. členu konkretizira ustavno določbo in staršem nalaga, da so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj; če se otrok redno šola (pa tudi če se redno šola, vpisan na izredni študij), so ga dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. Ker ZZZDR pojma redno šolanje ne opredeljuje, je na sodišču, da ga prek obravnavanja raznolikih primerov ustrezno zapolni.

6V obravnavani pravdi oče zahteva ukinitev plačevanja preživnine za študijsko leto 2013/2014, ker naj se polnoletna hči takrat ne bi (več) redno šolala, saj je ponavljala prvi letnik fakultete.

7Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno izpolnjevanje šolskih obveznosti. Pojem rednega študija se po Zakonu o visokem šolstvu(1) povezuje z rednim vpisom, trajanjem študija, prehodom, statusom študenta, njegovega prenehanja ter pravic in dolžnosti študentov. Po 66. členu ZVŠ lahko študent v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu. Pojem rednega šolanja torej pomeni, da mora študent v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti študijski usmeritvi, na katero je bil ob začetku študija sprejet, kar izpostavlja tudi sodna praksa.(2) Za presojo, ali se je otrok redno šolal, kljub temu da ni uspel vseh študijskih obveznosti opraviti v za to predvidenih rokih, je treba ugotoviti razloge, zaradi katerih je prišlo do zastoja v študiju.(3) Če so ti razlogi opravičljivi, je otrok do preživnine upravičen.

8Med pravdnima strankama ni (bilo) sporno, da tožnik zahteva ukinitev preživnine za študijsko leto 2013/2014, ko je bila toženka ponovno vpisana v prvi letnik fakultete, ter da je v študijskem letu 2014/2015 vpisana v drugi letnik študija. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki prvostopenjskega sodišča, da so razlogi za to, da toženka svoje prvo študijsko leto ni bila uspešna, predvsem v tem, da je bila v letih 2011, 2012 in 2013 v (sodnem) sporu z očetom zaradi ugotovitve očetovstva in določitve preživnine ter je to nanjo vplivalo tako, da ni bila dovolj zbrana, da je bilo čustveno prenaporno, zato se študiju ni mogla zbrano posvetiti. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pritožbeni postopek glede določitve višine preživnine (zaključen maja 2013) ni vplival na toženko, ker je pritožbo vložil odvetnik, zato se ona s tem ni obremenjevala. Kakršno koli sodno urejanje razmerij med starši in otroki je za vse udeležence izredno čustveno naporno, saj posega na področje človekove intime in primarne socializacije, ker je družina tista celica, ki daje osnovno varnost in ljubezen. Očitek, da je pritožbeni postopek potekal »zgolj« še glede višine preživnine, v ničemer ne omaje ocene sodišča prve stopnje, da je bil ta celoten postopek za toženko čustveno naporen in izčrpavajoč, zato ni uspela opraviti vseh študijskih obveznosti. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da toženka prvega letnika ni redno zaključila zaradi lastne nesposobnosti prilagoditi se tempu študijskih zahtev in ker so jo bolj zanimale druge pridobitne dejavnosti (delo preko študentskega servisa).

9Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženka izpolnila vse pogoje, da je v študijskem letu 2014/2015 redno vpisana v drugi letnik fakultete (priloga B 4), kljub temu da izpita iz rimskega prava v septembru 2014 še ni opravila, saj je (skladno s Pravilnikom o prehodih po univerzitetnem študijskem programu pravo) možen reden vpis v drugi letnik, če študent opravi študijske obveznosti v obsegu najmanj 52 ECTS.

10Neutemeljene so pritožbene navedbe, da možnost enkratnega ponovnega vpisa pomeni zgolj to, da študentje ohranijo status študenta, ne pa, da se jim to šteje kot redno izpolnjevanje študijskih obveznosti. ZVŠ v 66. členu omogoča ponavljanje letnika ali spremembo študijskega programa. Že iz zakonske dikcije izhaja, da mora študent v rednem roku zaključiti izobraževanje, ne pa, da mora opraviti vse izpite za posamezni letnik.(4) Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikov dokaz s poizvedbami pri fakulteti glede trajanja rednega študijskega leta in predvidenega časa za zaključek študijskih obvez enega leta. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da tožnik zahteva ukinitev preživnine za študijsko leto 2013/2014, ko je bila toženka sicer ponovno vpisana v prvi letnik fakultete, a je v tem študijskem letu redno opravila svoje študijske obveznosti (v obsegu najmanj 52 ECTS) in se je septembra 2014 vpisala v drugi letnik, kar kaže na njen resen odnos do šolanja.(5)

11Glede pritožbenih navedb (ki ciljajo na uporabo 132. člena ZZZDR in ki jih pritožnik prvič navede(6) v pritožbi),(7) da toženki ne pripada preživnina za sporno leto, ker je takrat delala prek študentskega servisa in imela lasten dohodek, s katerim bi se lahko preživljala, se pritožbeno sodišče pridružuje stališču prvostopenjskega, da občasno pridobivanje finančnih sredstev na ta način ne izključuje očetove preživninske obveznosti, določene na 100,00 EUR. Ob tem velja pripomniti, da tožnik ni navedel, kakšne so bile okoliščine pri njem in pri toženki ob določitvi prvotne preživninske obveznosti in v čem so se te tako bistveno spremenile, da bi bilo treba uporabiti 132. člen ZZZDR.

12Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo še v mejah razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), vendar pomanjkljivosti ni odkrilo, zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

13Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške. Toženki je dolžan povrniti njene odvetniške stroške, ki jih je imela z odgovorom na pritožbo: 139,20 EUR nagrade za pritožbeni postopek, 20,00 EUR materialnih stroškov in 35,02 EUR DDV, skupaj 194,22 EUR.

------

Op. št. (1): Ur. list RS št. 67-2465/1993, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVŠ.

Op. št. (2): Tožnik se neutemeljeno sklicuje na odločbo VSL IV Cp 1488/2012, kjer je dejansko stanje povsem drugačno kot v tej zadevi (tam je upravičenec do preživnine kar šestkrat zamenjal vrsto in obliko šolanja).

Op. št. (3): Tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije z dne 15. 11. 2007, opr. št. II Ips 821/2007.

Op. št. (4): Sodna praksa poudarja, da formalno-pravni status tistega, ki se izobražuje v šolskem sistemu, ni pomemben, pomembno je redno izpolnjevanje študijskih obveznosti. Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi z dne 18. 9. 2003, opr. št. II Ips 330/2003.

Op. št. (5): Primerjaj razloge iz drugega odstavka ožje obrazložitve sodbe VRS, II Ips 330/2003, ibidem.

Op. št. (6): Tožnik je o tem res izpovedoval ob svojem zaslišanju, ni pa v tej smeri podal prav nobenih navedb.

Op. št. (7): Sodna praksa sicer opozarja, da pritožbene novote v preživninskih sporih med polnoletnimi otroki in starši niso dopustne. Tako Višje sodišče v Ljubljani v sodbi z dne 14. 10. 2009, opr. št. IV Cp 3252/2009, ter v sodbi in sklepu z dne 21. 10. 2009, opr. št. IV Cp 3443/2009. Pritožbeno sodišče bo na pritožbene navedbe odgovorilo, ker je sodišče prve stopnje (sicer mimo trditvene podlage toženca) o tem v razlogih izpodbijane sodbe podalo navedbe.