VSK sklep Cpg 259/2014

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka I izreka in izrek o pravdnih stroških) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 141.207,11 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.3.2014 dalje do plačila, vse v roku 15 dni, zavrnjen pa je bil tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 141.207,11 EUR za obdobje od 24.10.2012 do 14.3.2014. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tudi odločilo, da mora tožena stranka v 15-ih dneh povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 7.230,49 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 15-dnevnega roka dalje do plačila.

Zoper ugodilni del te sodne odločbe in izrek o pravdnih stroških se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka, in sicer je prekršilo določilo 243. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče namreč ni imenovalo izvedenca medicinske stroke in izvedenca športne stroke, pri čemer je zanemarilo diagnozo poškodbe igralca. Po splošnih pogojih tožene stranke se kot nezgoda šteje le pretrganje mišice, ne pa tudi njeno natrganje. Izvedenec športne medicine pa je bil s strani tožene stranke predlagan v zvezi z ugotovitvijo pričakovanosti oziroma nepričakovanosti poškodbe igralca. Sodišče prve stopnje je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni pojasnilo, da naj bi režiserjev znak nekoliko presenetil igralca. Pojasnjeno tudi ni, kaj naj bi pomenilo, da je znak igralca nekoliko presenetil in v kakšni meri je to vplivalo na poškodbo igralca. Igralec, ki je bil zaslišan kot priča, tudi ni izpovedal, da bi ga znak sploh presenetil. Tudi dejstvo, da je bil igralec športni tip človeka, nima dokazne podlage. Ogromno oseb, ki opravlja igralski poklic, ni vzor zdravemu načinu življenja, kar je splošno znano dejstvo. Tudi režiser M.T. je zaslišan kot priča izpovedal, da je igralec med pavzami sedel, se umiril, spil čaj in se pripravlja na naslednji posnetek. Na vprašanje, ali se je igralec pri tem telesno ohladil, je režiser odgovori pozitivno. To pa pomeni, da je bil igralec pred poškodbo telesno ohlajen in ne dodobra ogret kot je navedlo sodišče. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Za sodišče namreč ni bilo sporno, da je igralec utrpel poškodbo določene mišice. Vendar pa je bila ta okoliščina med strankama sporna, saj je tožena stranka zatrjevala, da je bila ta diagnoza kasneje ovržena in postavljena nova, tj. da je igralec utrpel drugo poškodbo. Zato bi sodišče nujno moralo ugotoviti naravo poškodbe igralca, kar bi lahko storilo le ob postavitvi ustreznega sodnega izvedenca. Tožena stranka je ves čas zatrjevala, da poškodba igralca ne more biti nepričakovana, saj gre za tipično športno poškodbo. Tudi B.K. je zavzel takšno stališče. Tožena stranka je v zvezi s tem predlagala tudi postavitev izvedenca športne medicine.

V pritožbi tožena stranka opozarja, da je sodišče prve stopnje v konkretni zadevi tudi zmotno uporabilo materialno pravo, predvsem določila zavarovalnih pogojev AHE-11990/1A, ki so bili sestavni del zavarovalne pogodbe. Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi na igralca vplivala kakršnakoli fizična sila ali da bi igralec poškodbo utrpel zaradi kakšnih nekrivih površin, po katerih je tekel, ali bi se moral izogniti kakšni oviri in bi zaradi tega napravil kakšen nepričakovan gib. Tega ni pokazal tudi dokazni postopek. Sporno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila poškodba igralca povzročena od zunaj. Ta element zunanjosti naj bi predstavljal režiserjev znak igralcu, da steče. Sodišče zmotno ni obravnavalo zunanjosti dogodka z vidika zunanje sile, ki deluje na poškodovanca, in ki se jo lahko opredeli tudi kot moč, ki se ji človek ne more oziroma se ji ne bi mogel uspešno upreti v normalnih okoliščinah. Sodišče je napačno presodilo tudi vsebino samih zavarovalnih pogojev. Zavarovalni pogoji so jasni in natančno opredeljujejo, v katerih primerih zavarovanje krije stroške prekinitve snemanja v primeru nezgode. V teh pogojih je opredeljeno tudi, kaj je nezgoda. Utemeljenega razloga, da bi se sklenjeno nezgodno zavarovanje obravnavalo širše, sploh ni, ker to iz zavarovalnih pogojev preprosto ne izhaja. Pritožba opozarja tudi na stališče Višjega sodišča v Kopru v zadevi Cp 1228/2008.

Tožeča stranka je podala obširen odgovor na pritožbo tožene stranke in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta pravdni stranki po zavarovalni polici sklenili zavarovanje. V tem razmerju je tožeča stranka kot producent filma „N.“ nastopala v razmerju do tožene zavarovalnice kot zavarovalec in zavarovanec, s katerim je bila zavarovana filmska produkcija omenjenega filma. V skladu z omenjeno zavarovalno polico (priloga A2) in skladno s t.i. slip zavarovanja (priloga A3) sta se pogodbeni stranki v okviru omenjenega zavarovanja dogovorili, da se glede vsebine kritja v pogodbenem razmerju uporabljajo splošna določila in pogoji za zavarovanje filmske produkcije zavarovalnice A. Z oznako AHE. Ti splošni pogoji pa so bili sestavljeni iz Splošnih zavarovalnih pogojev – Poglavje I in Posebnih zavarovalnih pogojev – Poglavje II/A, II/B, II/C, II/D, II/E in II/F (priloga A16) (1). Pogodbeno pravo sta torej pravdni stranki avtonomno uredili, pri čemer se jasna in nedvoumna pogodbena določila vedno uporablja tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ). V konkretnem primeru je bila ključnega pomena uporaba in razlaga posebnih zavarovalnih pogojev, ki urejajo zavarovalno kritje pri prekinitvi glavnega snemanja zaradi nezgode, smrti ali bolezni v igralski zasedbi (FK) v Poglavju II/E.

Po teh (pogodbeno dogovorjenih) posebnih pogojih je zavarovalnica med trajanjem zavarovalnega razmerja dolžna kriti vse dodatne stroške, ki bi nastali v primeru zavarovanega dogodka, nastalega v času glavnega snemanja, ki bi imel za posledico prekinitev glavnega snemanja. Zavarovani dogodek (opisan v točki 2 omenjenih posebnih pogojev) pa je opredeljen kot kritje tiste škode, ki bi neizbežno in neizogibno nastala zaradi prekinitve glavnega snemanja zaradi nezgode, smrti ali bolezni v igralski zasedbi. Res je (kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje), da je škodni dogodek povezan s stroški, nastalimi zaradi prekinitve glavnega snemanja, pri čemer je relevanten vzrok za ta dogodek lahko samo nezgoda, smrt ali bolezen v igralski zasedbi. Ne drži pa ugotovitev sodišča prve stopnje (v smeri uporabe in razlage omenjenega avtonomnega prava), da za izpolnitev pogojev za zavarovalno kritje po omenjeni zavarovalni polici zadostuje že prekinitev glavnega snemanja zaradi nenamerne in nepričakovane nezgode (poškodbe) glavnega igralca, in sicer iz razloga, ker je nezgoda v razmerju do prekinitve glavnega snemanja dogodek, ki je na prekinitev glavnega snemanja deloval od zunaj. Po pogodbeno dogovorjenem pravu mora biti tudi sama nezgoda (poškodba glavnega igralca) povzročena od dogodka, povzročenega od zunaj. Vsaka nezgoda po oceni pritožbenega sodišča še ne zadostuje za izpolnitev pogojev za zavarovalno kritje v konkretnem primeru, temveč mora biti nezgoda (poškodba igralca) nenamerna, nepričakovana in povzročena (sprožena) od zunaj. Vzrok za nezgodo (konkretno poškodbo leve spodnje okončine igralca S.C.) ne sme torej izhajati iz same notranje telesne sfere filmskega igralca. Ta vzrok od zunaj pa ni nujno le zunanja stvarna ovira ali fizična sila druge osebe, živali ali stvari, marveč lahko predstavljajo takšen pravno relevanten vzrok tudi druge zunanje okoliščine, ki pa morajo biti z vidika filmskega igralca seveda nepredvidljive oziroma nepričakovane narave. Enak zaključek velja tudi, če pride do nezgode igralca v okviru izvajanja nevarne akrobacije, pri čemer pa mora biti v tem primeru ta riziko še posebej zavarovan (točka 5.1 posebnih pogojev – priloga A17).

Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji glede zunanjega vzroka za nezgodo (poškodba leve golenske mišice glavnega igralca) navajala in dokazovala, da je bila konkretna kretnja igralca, pri kateri je prišlo do omenjene poškodbe (hipni pospešek telesa igralca z mesta v tek), posledica nepričakovanega zunanjega vzroka, ki je bil v tem, da je režiser filma dal igralcu znak za start časovno prej, kot je bilo to z igralcem predhodno dogovorjeno in z vidika igralca zato nepričakovano, upoštevaje ob tem, da je igralec deloval po navodilih režiserja. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa se sodišče prve stopnje z ocenjevanjem tega procesnega gradiva v izpodbijani sodbi sploh ni ukvarjalo, zato je moralo pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (355. člen ZPP).

V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje najprej opredeliti (narediti dokazno oceno izvedenih personalnih dokazov) do okoliščine, ali je bil znak režiserja za štart igralca (glede na konkretne okoliščine primera) – gledano z vidika igralčevih razumnih pričakovanj in njegovega zaznavnega procesa dogodkov (po predhodnem dogovoru z režiserjem naj bi igralec stekel za statistom, ko ta na tržnici v T. doseže določeno točko, pri čemer mu je režiser kljub takšnemu dogovoru dal znak, da steče oziroma starta že prej) – dan prej, kot je igralec (glede na predhodni dogovor) pričakoval, in je zatorej po trditvah tožeče stranke takšen znak režiserja v pravno relevantni vzročni zvezi s poškodbo igralca. Če se bodo takšne zatrjevane trditve na podlagi izvedenih dokazov potrdile, pa bo moralo biti sodišče prve stopnje glede obstoja temelja tožbenega zahtevka (upoštevaje vse konkretne navedbe pravdnih strank v tej zvezi) pozorno tudi na dokazni predlog za postavitev ustreznega izvedenca medicinske in športne stroke.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

------------------------------------------

op. št. 1: Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb 01-NEZ-0108 - priloga B6 niso bili del dogovorjenega pogodbenega prava.