VSL sklep I Cp 1111/2015

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za vrnitev plačane sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

Zoper sklep se je pritožil tožnik. Navaja, da je že v vlogi z dne 8. 1. 2015 pojasnil sodišču, da je bil umik tožbe posledica sklenjene poravnave v mediacijskem postopku. Sodišče bi zato moralo uporabiti določilo 3. točke tar. št. 1112 ZST-1, ki predvideva, da se taksa obračuna po količniku 1. Učinek izvensodne poravnave sklenjene v notarskem zapisu je enak kot bi bil v primeru sodne poravnave. Notarski zapis je bil kompleksen posel, ki bi ga v okviru inštituta sodne poravnave niti ne bi bilo mogoče udejaniti. Namen ZST - hitrejše in učinkovitejše reševanje sodnih postopkov je bil dosežen. Upoštevati je tudi, da gre za razmeroma visoko takso (1.719,00 EUR). Sodni postopek se je končal na podlagi vzajemnega popuščanja pravdnih strank s sklenitvijo poravnave, pri tem pa sodišče ni bilo posebej obremenjeno. Predlaga, da pritožbeno sodišče tožniku odobri povračilo 2/3 plačane sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče obrazložitev in odločitev prvega sodišča sprejema kot povsem pravilno. Iz samega zakona in tudi številnih odločb višjih sodišč jasno izhaja, da ZST-1 v tar. št. 1112 ne veže plačila takse po količniku 1 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče narok razpisalo preden je bila tožba umaknjena. Iz spisa nedvomno izhaja, da je prvo sodišče razpisalo tri naroke, ki so bili sicer na željo strank vsi preklicani. Ker je bila torej tožba umaknjena po razpisu naroka (kot že povedano na odmero ne vpliva dejstvo ali je bil narok opravljen ali ne), je odmerjena taksa po tar. št. 1111 s tem pa upoštevaje količnik 3,00, pravilna.

Navedbe v pritožbi o tem, da so stranke s poravnavo rešile vse sporne zadeve, da je bilo zaradi tega delo sodišča olajšano, na samo odločitev, glede na zgoraj navedeno, ne more vplivati. Pritožba po povedanem ni utemeljena, do kršitev določb postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni prišlo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).