VDSS sodba Pdp 66/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevke tožeče stranke: da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati razliko v premalo izplačani bruto plači za čas od marca 2009 do julija 2009 v bruto višini 2.700,88 EUR ter ji po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih zneskov in zapadlostjo razvidno iz izreka (I/1. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izplačati regres za leto 2010 v bruto višini 734,15 EUR ter ji po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I/2. točka izreka) in odpravnino v višini 448,90 EUR ter na navedeni znesek odvesti vse davke in prispevke ter akontacijo dohodnine, vse pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2010 (I/3. točka izreka). Odločilo je, da mora tožeča stranka v 15 dneh od vročitve sodne odločbe toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 252,17 EUR, svoje stroške postopka pa krije sama.

Zoper navedeno sodbo vlaga tožeča stranka laično pritožbo z navedbo, da sodbo izpodbija v celoti, ker se ne strinja, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka. Glede na to, da ji je tožena stranka toliko dolžna in ni ničesar dobila, je to zanjo prevelik strošek. Predlaga, da vsaka stranka krije svoje stroške, saj gre za delovno socialni spor.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Tožeča stranka v pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za priznanje premalo izplačane plače, regresa za leto 2010 in odpravnine ne navaja pritožbenih razlogov, zato je pritožbeno sodišče odločitev v tem delu preizkusilo zgolj v okviru preizkusa po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča pravilna.

V predmetnem sporu je tožeča stranka dne 22. 1. 2011 vložila tožbo, s katero je zahtevala plačilo bruto razlike plače za čas od marca 2009 do julija 2009, regres za leto 2010 in odpravnino in tožena stranka je na tožbo podala pravočasen odgovor. Nad toženo stranko je bil dne 14. 2. 2014 začet stečajni postopek, zato je sodišče s sklepom z dne 17. 2. 2014 postopek prekinilo. Okrožno sodišče v Ljubljani je izdalo sklep opr. št. St 115/2014 z dne 29. 7. 2014 o preizkusu terjatev, katerega sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev, ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES-a z dne 30. 7. 2014.

Sodišče prve stopnje je dne 23. 9. 2014 izdalo sklep, da se postopek nadaljuje in tožnico in stečajno upraviteljico pozvalo, da navedeta ustrezna dejstva in dokaze o tem, ali je terjatev, ki jo je tožnica uveljavljala v tem sporu, prijavljena v stečajnem postopku. Ugotovilo je, da iz prijave terjatve z dne 30. 4. 2014 izhaja, da je tožnica v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila terjatev iz naslova plače, regresa za leto 2010 in odpravnine, vendar iz končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je bila terjatev tožnice v celoti prerekana.

V sklepu stečajnega sodišča St 115/2014 z dne 29. 7. 2014 je bilo opozorilo, da morajo upniki, ki morajo v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, tožbo, predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka oziroma drugo pravno sredstvo za uveljavitev zahtevka, vložiti v enem mesecu po objavi tega sklepa. Ker je bil citirani sklep objavljen na spletnih straneh AJPES-a dne 30. 7. 2014, bi morala tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadaljnji) v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v predmetni zadevi. Ker tožnica tega ni storila, je sodišče prve stopnje na podlagi sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo, da je prenehala terjatev tožeče stranke v razmerju do tožene stranke (stečajnega dolžnika), zato je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.

Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka. Ker tožeča stranka v sporu ni uspela, ji je sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP naložilo, da povrne stroške postopka toženi stranki. Glede na vrednost spornega predmeta v višini 3.883,93 EUR je toženka upravičena do nagrade za postopek v znesku 206,70 EUR (159 x 1,3 po tar. št. 3100) in 22 % DDV (tar. št. 6007) v višini 45,47 EUR. Skupni stroški so tako tožeči stranki pravilno odmerjeni v višini 252,17 EUR, zato so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).